Merz poziva k ostrim reformam: zagotovite socialne ugodnosti za prihodnost!

Merz poziva k ostrim reformam: zagotovite socialne ugodnosti za prihodnost!

Na deželni strankarski konferenci CDU Severnega Porenja-Vestfalije v Bonnu je kancler Friedrich Merz glasno dejal Radio912 močno poudaril potrebo po reformah v socialnem sektorju. Merz je izrazil jasno kritiko sedanjega sistema socialnih prejemkov, predvsem denarja državljanov. Poudarja, da Nemčija živi preko svojih zmožnosti in da obstoječi sistem finančno ni več vzdržen. Odgovornost po Merzovih besedah ​​ni na prejemnikih nadomestil, ampak očitno na politiki.

V času, ko se v javnosti nenehno razpravlja o reformah, kot so državljanski prejemki in zakonsko predpisane pokojnine, kanclerka v Bonnu postavlja vprašanje, kako bosta mladi generaciji zagotovljena prihodnja blaginja in delovna mesta. »Sprejemati moramo odločitve, ki so lahko boleče,« pojasnjuje Merz in napoveduje, da je vlada odločena za spremembe.

Potreba po reformi socialnega sektorja

Merz reformni proces vidi kot "težko pot", ki je ne gre podcenjevati. Razprava o socialnih prejemkih je že leta pereča tema, tako kot to Fundacija Böckler določa. Tudi po 20 letih Schröderjeve agende reforma socialne države ostaja sporna. Zagovorniki koristi skupnosti trdijo, da je »vsako delo boljše kot brez dela«, vendar je to stališče pogosto v nasprotju z realnostjo začasnih del in malih zaposlitev.

Celovita socialna varnost je bistvena ne le za preprečevanje revščine, temveč tudi za zagotavljanje gospodarske stabilnosti in socialne kohezije. Trenutni izziv pa je, da veliko ljudi, čeprav so upravičeni do socialnih prejemkov, teh pogosto ne izkoristijo, ker jim to preprečujejo negotovost in občutek nelegitimnosti.

Osebna odgovornost in prihodnje rešitve

Merz poziva k večjemu poudarku na osebni odgovornosti v okviru svojih reform. S prilagajanjem stanovanjskim stroškom in naraščajočim cenam energije mora denar državljanov, ki trenutno predstavlja le 4,2 % družbenega proračuna s 54 milijardami evrov letno, postati učinkovitejši. Navsezadnje se veliko redno zaposlenih zanaša na socialne prejemke, ker njihove plače pogosto ne zadoščajo.

Problematično je tudi vprašanje eksistenčnega minimuma, ker je namenjen 20 % najrevnejših gospodinjstev in tako reproducira revščino. Merzove napovedi slikajo sliko, pri kateri ni treba stabilizirati le višine pokojnin, ampak bistveno vlogo igra tudi vprašanje otroških mest v vrtcih. Potreba po 600 milijardah evrov dodatnih javnih naložb postaja bistvenega pomena, da bo Nemčija pripravljena na prihodnost in da bo kos izzivom socialne politike.

Vključitev teh različnih vidikov kaže, da temeljni premisleki za reforme v socialni državi ne pridobivajo na pomenu le v Bonnu, ampak bodo imeli tudi dolgoročne učinke na družbo po vsej Nemčiji. Merzova odločnost bi lahko pomenila začetek daljnosežnih sprememb, ki so glede na trenutne družbenoekonomske izzive še toliko bolj nujne.