Bremen načrtuje rekordna posojila: 148 milijonov za šolstvo in socialo!
Bremen namerava najeti 148 milijonov evrov posojil za stabilizacijo proračunskih razmer ter spodbujanje izobraževanja in socialnih vprašanj.

Bremen načrtuje rekordna posojila: 148 milijonov za šolstvo in socialo!
V Bremerhavnu je veliko hrupa, ker bo imel mestni svet pomembno posebno sejo. O tretjem rebalansu proračuna za leto 2023 bodo odločali 15. decembra. Razlog za to nujnost? Odločilna sodba zveznega ustavnega sodišča, ki določa, da je treba sredstva iz nujnih posojil porabiti v istem letu. Oblikovanje rezerv iz teh sredstev ni več dovoljeno. Posledica tega bodo nekatere spremembe, ki bodo vplivale ne samo na Bremerhaven, ampak tudi na celotno regijo. Mesto mora razpustiti sklad Bremerhaven, ki je bil ustanovljen leta 2022, in najeti nova nujna posojila, da bi se spopadla s posledicami korone. To bi lahko dodatno obremenilo finančno prožnost mesta.
A ukrepi niso omejeni le na Bremerhaven. Tudi mesto Bremen ima velike načrte. Glasno Bremenske novice Senat je zdaj potrdil predlog rebalansa proračuna za leto 2025 in načrtuje najem velikih 148 milijonov evrov posojil. To je namenjeno izboljšanju proračunskega stanja in je bilo omogočeno s spremembo temeljnega zakona in povezanega izvedbenega zakona za strukturno komponento.
Finančni izzivi
Občine so pod pritiskom. Finančni senator Björn Fecker poudarja, da gospodarska kriza in šibki davčni prihodki predstavljajo veliko breme za občinske proračune. Sam Bremen beleži rast izdatkov za socialne prejemke, ki so se povečali za 16 milijonov evrov. Nenehno naraščajo tudi stroški izobraževanja in varstva. Spremembe davčne zakonodaje na zvezni ravni bremenijo tudi državni proračun za dobrih 31 milijonov evrov izgube.
Celotna situacija je napeta: prilagojeni dohodki države znašajo okoli 6 milijard evrov, odhodki pa skoraj toliko. Tudi mesto Bremen ni v rožnatem položaju. S skoraj 4 milijardami evrov prihodkov in dobrimi 4 milijardami evrov odhodkov se stanje slabša. Pozorni bralci vedo: Nič novega ni, da morajo mesta najemati več posojil za kritje velikih izdatkov – dilema, ki bo verjetno trajala še nekaj časa.
Osredotočite se na izobraževanje in socialna vprašanja
Dodatni proračuni so oblikovani tudi za kritje posebnih dodatnih potreb. Več kot 60 milijonov evrov proračunskih povečanj je namenjenih ukrepom na področju izobraževanja, sociale in notranjih zadev. Med drugim naj bi zagotovili več učiteljev in javnih uslužbencev. Za zagotavljanje varnosti v mestu bi morali povečati tudi število policistov.
V tem kontekstu postane jasno, kako nujno potrebni so ti finančni ukrepi. Videli bomo, ali bodo načrtovani koraki zadostovali za premagovanje izzivov prihodnjih let. Nekaj je gotovo: občine ne varčujejo le pri izobraževanju, temveč imajo dobro roko, ko je treba najti denar za pravo stvar – tudi če se zaradi tega znajdejo v dolžniški pasti.
Na koncu ostaja upanje, da se bodo poleg posojil našle nove poti za dolgoročno stabilizacijo občinskih financ in skrb za kakovost življenja občanov. Navsezadnje je to bistvo in konec vsakega dobrega urbanega razvoja.