Hamburg poziva k celovitemu konceptu proti psihološkim grožnjam po napadu

Hamburg poziva k celovitemu konceptu proti psihološkim grožnjam po napadu

V hanzeatskem mestu Hamburg valovi naraščajo, potem ko je tragični napad z nožem na glavni železniški postaji maja sprožil val ogorčenja in zaskrbljenosti. 39-letna ženska je le en dan po tem, ko so jo odpustili iz psihiatrične klinike na Spodnjem Saškem, huje poškodovala 18 ljudi. Glasno svet Izkazalo se je, da je ženska že v preteklosti pritegnila pozornost zaradi nasilnih dejanj. Ta grozeči dogodek ima zdaj daljnosežne posledice.

Da bi preprečili tovrstne incidente v prihodnje, so notranji organi Hamburga uvedli nove ukrepe. Načrtuje se izboljšanje čezmejnega sodelovanja pri obravnavi duševno bolnih in vzpostavitev sistema za zgodnje odkrivanje tveganj. Na prihajajoči konferenci notranjih ministrov v Bremerhavnu bodo razpravljali o ustreznem predlogu resolucije, ki predvideva boljše usklajevanje med varnostnimi in zdravstvenimi organi. Namen je omogočiti policiji dostop do informacij o duševnih boleznih. Ti ukrepi so del koalicijske pogodbe črno-rdeče zvezne vlade, ki predvideva zgodnje prepoznavanje tveganj.

Predlagani ukrepi podrobno

Osrednji element predlaganega načrta je vzpostavitev nacionalnega kompetenčnega centra za oceno tveganja, ki bo združeval strokovno znanje policije in psihologov. Ta pobuda je bila sprožena kot odgovor na incidente, kot sta napad z nožem v Hamburgu in streljanje na Jehovove priče, pri čemer ima Hamburg od oktobra 2024 kompetenčni center za oceno tveganja (KORIS). Doslej to ekipo sestavlja približno 30 strokovnjakov, ki intenzivno delajo s potencialno nevarnimi ljudmi s psihičnimi težavami.

Kljub temu trenutni dogodki kažejo, da ti ukrepi niso dovolj: hamburška policija pred napadom na glavni železniški postaji ni imela podatkov o storilcu. Pri tem se postavlja vprašanje, ali se izmenjuje dovolj čezmejnih informacij. Še en incident na binkoštni vikend v Münchnu, v katerem je ženska prav tako z nožem napadla več ljudi in jo je na koncu ustrelila policija, ponazarja nujnost preventivnih ukrepov. Tudi ta storilka je že prej opozorila nase z vpadljivim vedenjem.

Duševno zdravje v središču pozornosti

Duševno zdravje je vroča tema tudi na evropski ravni. Glede na WHO Duševna bolezen prizadene več kot 150 milijonov ljudi v evropski regiji in le tretjina prizadetih prejme pomoč, ki jo potrebuje. Novoustanovljena zveza za duševno zdravje si je zastavila cilj odpraviti pomanjkljivosti v oskrbi, da bi trajno izboljšala stanje.

Predlogi Hamburga za oceno tveganja in obravnavo duševno bolnih ljudi bi torej lahko bili del obsežnejše strategije. Okrepiti bi bilo treba izmenjavo med različnimi organi, bodisi varnostnimi bodisi zdravstvenimi. Jan Reinecke iz Združenja nemških kriminalističnih policistov podpira pristope notranjega organa, medtem ko konferenca zdravstvenih ministrov v Weimarju razpravlja tudi o izmenjavi informacij med socialnimi, pravosodnimi in varnostnimi organi.

Izzivi so veliki in predvsem v sedanjem času, ko se povečujeta družbena neenakost in stres, ki ga povzroča pandemija COVID-19, je ključnega pomena učinkovito spodbujanje in varovanje duševnega zdravja. Na vseh nas je, da najdemo rešitve, ki podpirajo ranljive ljudi in zagotavljajo javno varnost.