Več kot dve tretjini Nemcev se izogiba novicam – zakaj?

Več kot dve tretjini Nemcev se izogiba novicam – zakaj?

Aktualna študija v Nemčiji povzroča razburjenje: »Reuters Institute Digital News Report 2025« kaže, da se 71 % uporabnikov interneta aktivno izogiba novicam. To pomeni, da se je lanska številka 69 % ponovno povečala. Izraziti razlogi za ta trend so negativni vplivi na razpoloženje, kar je navedlo 48 % anketiranih. Nekateri se počutijo tudi izčrpane zaradi obilice poročanja o konfliktih in vojnah. Glede na poročilo se 39 % izogibajočih se novicam v tem kontekstu počuti pod stresom, kar raziskovalka Julia Behre opisuje kot selektivno izogibanje novicam, kar pa ne pomeni, da novic sploh ne uživajo.

Zanimivo je, da starejši ljudje, še posebej tisti, stari 55 let in več, pogosteje komentirajo, da je poročanja o vojnah preveč. Med mlajšimi, starimi od 18 do 24 let, jih 43 % pravi, da se počutijo izčrpane zaradi poplave novic, medtem ko jih 19 % meni, da so informacije zanje nepomembne. Kljub temu izogibanju novicam ostaja zanimanje stabilno: 55 % odraslih v Nemčiji še vedno zelo zanimajo novice, 91 % pa jih novice spremlja večkrat na teden, npr. Radio Lip poroča.

Zaupanje v novice ostaja stabilno

Drug pozitiven vidik je stopnja zaupanja v vire novic. 45 % odraslega spletnega prebivalstva zaupa večini poročanja, kar dokazuje stabilnost zaupanja, ki se odraža zlasti v javnih novicah ter lokalnih in regionalnih časopisih. Presenetljivo je, da več kot 50 % anketiranih meni, da so novice, ki jih ustvari človek, bolj verodostojne od tistih, ki jih ustvari umetna inteligenca. Leibniz HBI ugotavlja.

Družbeni mediji so eden najpogostejših virov novic. 66 % odraslih uporabnikov ga uživa vsaj enkrat na teden. Družbena omrežja, kot sta YouTube in Instagram, dosegajo visoke stopnje uporabe, zlasti med 18 do 24 let. Izziv za verodostojnost teh platform je, da 57 % vprašanih vidi TikTok in 53 % vidi X (prej Twitter) kot nevarnega za širjenje lažnih novic.

Izogibanje novicam kot zaščitna strategija

Druga točka, ki je izpostavljena v poročilu, je izogibanje novicam kot zaščitni mehanizem. To izogibanje lahko zagotovo spremljajo pozitivni učinki, kot je večja državljanska angažiranost. Iz tega sledi, da na izogibanje novicam ne bi smeli gledati kot na nezanimanje, temveč kot na obliko samozaščite pred psihološkim stresom, kot je npr. ARD Media pojasnil.

Če povzamemo, pokaže se večplastna slika izogibanja novicam v Nemčiji. Medtem ko se veliko ljudi aktivno ogiba negativnega poročanja, zaupanje v zanesljive vire novic ostaja stabilno. Hkrati se postavljajo nove zahteve pred medijsko krajino, ki se mora odzivati ​​na potrebe in preference današnjih uporabnikov. Po intenzivnem poročanju o konfliktih, pandemijah in drugih krizah se zdi, kot da prebivalci iščejo nov pristop k novicam – takšen, ki bi bolje prispeval k lastnemu duševnemu zdravju.