Senzacionalna najdba v Schöningenu: Odkrili 300.000 let star DNK konja!

Senzacionalna najdba v Schöningenu: Odkrili 300.000 let star DNK konja!

Arheološko najdišče Schöningen na Spodnjem Saškem je v zadnjih dneh postalo prizorišče spektakularne najdbe. Raziskovalci Senckenberg Centra za človeško evolucijo in paleookolje so v sodelovanju z Univerzo v Tübingenu uspešno rekonstruirali genom izumrle vrste konj "Equus mosbachensis", kar predstavlja velik napredek pri preučevanju evolucije konj. Ta senzacionalna najdba prihaja iz izkopanine, stare okoli 300.000 let, kjer so odkrili najstarejše znano lovsko orožje – lesene sulice. Več kot 35 različnih rodov in stotine izumrlih vrst kopitarjev prikazuje raznolikost evolucijske zgodovine.

Zakaj je ta najdba tako posebna? Glasno news38.de Schöningerjeva DNK velja za najstarejši znani genetski material, ki je bil kadarkoli uspešno izoliran v pogojih na prostem. Do zdaj je bila znanstvena domneva, da lahko DNK preživi le do 240.000 let zunaj jam ali permafrosta. V Schöningenu pa so raziskovalci ugotovili, da so bili ostanki shranjeni v trajno vlažnih, s kisikom revnih sedimentih, ki so zagotavljali naravno zaščito.

Vpogledi v preteklost

Raziskava, nedavno objavljena v priznani reviji Nature Ecology & Evolution, kaže, da konji Schöninger pripadajo liniji, ki velja za izvor vseh sodobnih konj. Ta analiza ne more samo razjasniti zgodovinskih podatkov o "Equus mosbachensis", temveč tudi osvetliti družinsko drevo sodobnih konj in izslediti selitev teh živali iz Severne Amerike v Evrazijo. Zdaj sta dokumentirana dva velika migracijska vala – eden pred približno 2,6 milijona let in drugi pred 900.000 do 800.000 leti.

Genetski ostanki, ki so jih odkrili na prostem v nekdanjem površinskem rudniku rjavega premoga, povečujejo trenutno vrzel v znanju o evoluciji konj. Najdbe v Schöningenu predstavljajo prelomnico v raziskavah, saj kažejo, da starodavna DNK lahko preživi tudi v neugodnem okolju. To odpira nove priložnosti za raziskovanje genetske raznolikosti preteklih živalskih vrst.

Arheološki pomen

Sam Schöningen leži blizu meje s Saško-Anhalt in je znan po arheoloških najdbah, ki so osrednjega pomena za razumevanje zgodnjega človeštva. kako Senckenberg.de pojasnjuje, je študija DNK Schöningerjevih konj obetavna osnova za nadaljnje raziskave v arheologiji. Blizu lesenih sulic so našli kosti ulovljenih živali, kar kaže na njihovo osrednjo vlogo kot vir hrane za zgodnje človeške vrste.

Schöningenske najdbe so velikega pomena ne le za znanost. Ponazarjajo tudi dolgo in razgibano zgodovino odnosa med ljudmi in živalmi. Razumevanje te starodavne povezave nam lahko pomaga bolje razumeti razvoj sodobne živinoreje in vlogo konj v različnih kulturah. kako zeit.de poročila, študija na koncu kaže, da naše znanje o evoluciji in udomačitvi živali nenehno raste in da takšna odkritja k temu dragoceno prispevajo.