Spodnja Saška želi natančneje preveriti člane AfD v javnih službah!

Spodnja Saška želi natančneje preveriti člane AfD v javnih službah!

Na Spodnjem Saškem veljajo novi ukrepi za zaščito javne službe, ki prizadenejo predvsem člane AfD. Notranja ministrica Daniela Behrens (SPD) je sporočila, da državna vlada ne želi tolerirati protiustavnih teženj v državni upravi. Cilj je otežiti dostop do javnih storitev ljudem, ki delujejo ekstremistično proti osnovnemu demokratičnemu redu. Ta poročila NDR.

V okviru rekrutiranja bodo uvedli vprašalnik, ki bo omogočal preverjanje članstva in podpore ekstremističnim organizacijam. Behrens nedvoumno pojasnjuje: "Nasprotniki osnovnega demokratičnega reda nimajo mesta v državni upravi." V podporo temu se razmišlja tudi o pisnem navodilu o ustavni lojalnosti za nove javne uslužbence.

Potreben je enoten pristop

Glede na povečane razprave o sovražnikih ustave v javnih službah je potreben enoten pristop do AfD. Notranji ministri zveznih dežel so že ustanovili zvezno-državno delovno skupino. Nadaljnji korak bi lahko bil, da Spodnja Saška, podobno kot Porenje-Pfalško, članom AfD oteži dostop do javnih storitev. Tam AfD spremlja urad za varstvo ustave, a razlike med testnim primerom in preverjenim ekstremizmom ni.

Obstaja pa tudi kritika pristopa. Sama AfD predlagane ukrepe opisuje kot škandalozne in se vidi kot žrtev polarizirajoče politike. Na Spodnjem Saškem je državno združenje AfD trenutno razvrščeno kot osumljeno. Zvezni urad za varstvo ustave je do odločitve sodišča začasno prekinil razvrstitev med desničarske skrajneže.

Reforme disciplinskega prava

Ein entscheidender Aspekt der geplanten Maßnahmen ist die Reform des Disziplinarrechts, die bereits am 1. April in Kraft trat. Diese zielt darauf ab, die Entlassung extremistischer Beamter zu erleichtern. ZDF poroča, da lahko s to reformo oblasti zdaj izdajajo disciplinske odredbe zoper ekstremistične uradnike, ki jih nato pregledajo upravna sodišča. Cilj je dosledno obravnavati ekstremistične incidente, ki sicer maloštevilni močno krnijo zaupanje v javno službo.

Leta 2021 je bilo v zvezni upravi izrečenih skupno 373 disciplinskih ukrepov, kar predstavlja manj kot 0,2 odstotka od približno 190.000 javnih uslužbencev. Predlagana reforma obljublja racionalizacijo teh postopkov, ki so prej v povprečju trajali štiri leta.

Pritisk narašča, zlasti na državno vlado, da jasno pove, da ekstremistične ideje nimajo mesta v državni upravi. Odločitev o doslednem izvajanju tega pri zaposlovanju novih javnih uslužbencev bi lahko predstavljala prelomnico pri soočanju s skrajnimi težnjami v Nemčiji.

O naslednjih korakih se že dogovarjajo. Spodnja Saška namerava sprejeti nadaljnje ukrepe in poziva k enotnemu vsedržavnemu pristopu k boju proti ekstremističnim vplivom v javnih službah, kar je razvidno tudi iz predloga novega vprašalnika o postopku zaposlovanja NWZonline kaže.