Humor in digitalizacija: Henning Lühr revolucionira administracijo!

Humor in digitalizacija: Henning Lühr revolucionira administracijo!

V okviru živahne razprave o humorju v javnih službah je Henning Lühr, častni profesor na Inštitutu za digitalno udeležbo in nekdanji državni svetnik v Bremnu, nedavno delil svoje izkušnje in spoznanja. Med skupnostno večerjo v Lilienthalu je izrazil, da v svojem dolgem poklicnem življenju nima najljubše šale javnega uslužbenca, saj ima vsakdanje življenje v upravi že dovolj satiričnih elementov. "Danes javna služba bolje odraža družbo," je dejal Lühr, in osvežujoče je videti, da so interakcije v pisarnah postale bolj odprte in šaljive. Weser-Kurier poroča, da je Lühr izdal besedno zvezo s šaljivimi pogoji iz uprave, v katerih najdemo Izraz »state jumbo« – posojilo, ki ga več zveznih dežel najema skupaj.

Toda humor ni samo za zabavo. Lühr poudarja, da je v svojem okolju izkusil pozitivne učinke humorne komunikacije. Primer: za svoje sodelavce je pripravil obrok s sedmimi hodi, kar je poleg medsebojnih odnosov poskrbelo tudi za harmonično delovno vzdušje. Bolj kot le smeh ga skrbita resnost javne službe in potreba po reformi.

Izziv digitalizacije

Osrednja tema, ki se ji posveča Lühr, je digitalizacija v javni upravi. Nemčija se s počasno digitalizacijo na tem področju uvršča šele na 21. mesto med 27 državami EU, kar je predvsem posledica federalizma in velikega števila občin. Ta izziv vidi v potrebi po poenostavitvi administrativnih postopkov, na primer s samodejnim poročanjem o rojstvih uradom za otroške dodatke. d-velop potrjuje, da se digitalizacija obravnava kot pomembna priložnost za povečanje učinkovitosti in izboljšanje zadovoljstva v javnih službah. Državljani imajo koristi, ker so njihove skrbi vedno bolj izpostavljene.

Trenutno stanje digitalizacije je kljub številnim priložnostim še vedno zahtevno. 80 % težav je organizacijskih, le 20 % pa tehničnih. Zastareli sistemi pogosto ovirajo implementacijo sodobnih digitalnih storitev. Potreba po temeljiti spremembi upravljanja sprememb postaja vse bolj jasna, da bi pritegnili zaposlene in zmanjšali strahove.

Vizija za prihodnost

Lühr je že začrtal načrte, kako bi, če bi postal kancler, govoril z državljani in uradniki v okrožni upravi, da bi bolje razumel njihove potrebe. Njegova vizija digitalne preobrazbe uprave se osredotoča na posebne potrebe prebivalstva, knjižnice pa vidi kot ključne akterje pri digitalni udeležbi, saj lahko nudijo podporo pri administrativnih vprašanjih.

Po Lührovih besedah ​​digitalizacija ni le enkraten dogodek, temveč stalen proces, ki zahteva nenehno prilagajanje in usposabljanje. Digitalna transformacija pravzaprav predstavlja transformacijo, ki ima tudi zgodovinske korenine. Sam izraz »digitalizacija« se je uveljavil od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja. Wikipedia poudarja, da gre za prenos analognih vrednosti v digitalne formate, ki so nato na voljo za elektronsko obdelavo podatkov. Ta razvoj je mogoče čutiti na številnih področjih življenja, od uprave do zdravstva in izobraževanja.

Na splošno kaže, da lahko humor zgradi most v upravi, medtem ko se digitalizacija obravnava kot bistven korak pri oblikovanju javnih storitev, pripravljenih na prihodnost. Henning Lühr je s svojim pristopom primer bližajoče se transformacije javne uprave, ki v središče postavlja državljana in ne zanemarja človeške interakcije.