Izraelski parlament odloča o kontroverzni ponovni uvedbi smrtne kazni!
Izrael je 11. novembra 2025 sprejel zakon o ponovni uvedbi smrtne kazni za palestinske teroriste, kar je sprožilo polemike.

Izraelski parlament odloča o kontroverzni ponovni uvedbi smrtne kazni!
Izraelski parlament je 11. novembra 2025 sprejel kontroverzen predlog zakona, ki bi znova uvedel smrtno kazen za teroriste v Izraelu. Z 39 glasovi za in 16 proti je bilo odločeno, da se ta kazen nanaša zlasti na Palestince, ki ubijajo Izraelce iz rasističnih motivov. Izraelski državljani so po drugi strani izvzeti iz te uredbe, ki je požela močne kritike. Kritiki trdijo, da je zakon posebej namenjen Arabcem in da judovski teroristi ne kličejo na odgovornost. Po poročanju Le Dauphinéja je bil predlog zakona v zadnjih mesecih začasno ustavljen zaradi protestov proti vladi premierja Benjamina Netanjahuja, vendar je bil zdaj ponovno oživljen po koncu zadnjega ujetja talcev na območju Gaze.
Pobudnik zakona Limor Son Har Melech iz stranke Judovska moč je ukrep označil za nujnega za zaščito tako države Izrael kot njenih državljanov. Meni, da judovski teroristi ne obstajajo in zato določbe zakona veljajo le za Palestince. Vpliv skrajno desničarskega politika Itamarja Ben Gvirja, ministra za nacionalno varnost, je imel pomembno vlogo pri sprejetju zakona, saj je grozil, da bo Netanjahuju odvzel večino, če predlog zakona ne bo obravnavan, kot poroča TRT Français.
Pogled v ozadje
Razprava o ponovni uvedbi smrtne kazni ni nova. Izrael je smrtno kazen odpravil leta 1954, pri čemer je naredil izjeme le za zločine proti človečnosti in izdajo. Zadnja usmrtitev se je zgodila leta 1962, ko je bil odgovoren Adolf Eichmann. Trenutni predlog zakona, predstavljen kot "odvračilno orodje" proti terorizmu, določa, da lahko vojaška sodišča z navadno večino izrečejo smrtno kazen, če je umor motiviran iz sovraštva do Izraela. To bi pomenilo, da se kazen ne more uporabiti za običajna kazniva dejanja ali vojaška kazniva dejanja, dokler ni terorističnega ozadja, kot pojasnjuje Aurora Israel.
Ukrep je povečal napetosti znotraj Netanjahujeve koalicije; nekateri ultraortodoksni poslanci izražajo zaskrbljenost glede moralnih in pravnih posledic. Obstajajo tudi številni glasovi, ki predlogu zakona očitajo "kaznovalni populizem" in opozarjajo na nevarnosti, ki bi jih lahko predstavljal za mednarodni ugled Izraela. Organizacije za človekove pravice in pravniki tudi opozarjajo, da bi ponovna uvedba smrtne kazni lahko kršila mednarodne obveznosti Izraela in izzvala negativne odzive zahodnih zaveznikov.
Razprave, ki povzročajo razdore
Razprava o smrtni kazni polarizira izraelsko družbo, tako zagovorniki kot nasprotniki dajejo strastne argumente. Medtem ko nekateri menijo, da je ukrep nujen za nacionalno varnost, drugi opozarjajo, da ni dokazov, da smrtna kazen dejansko zmanjšuje število terorističnih napadov. To zapleteno vprašanje bo oblikovalo dnevni red Izraela v prihodnjih tednih, saj varnostne razmere ostajajo prednostna naloga.
Ta predlog zakona jasno pove, da si izraelska vlada močno prizadeva zaščititi svoje državljane, vendar je pripravljena sprožiti tudi globoka socialna in pravna vprašanja. Razprava o smrtni kazni torej ni le pravni, ampak tudi moralni izziv, ki ga je treba premagati.