Mali v kaosu: Džihadisti prestolnico odrezali od sveta!

Mali v kaosu: Džihadisti prestolnico odrezali od sveta!

Razmere v Maliju postajajo vse bolj dramatične: v zadnjih mesecih so militantne skupine, zlasti Jama'at Nusrat al-Islam wal-Muslimin (JNIM), opazno povečale nadzor nad pomembnimi območji v državi. Predvsem prestolnica Bamako je prizadeta zaradi hude blokade, ki ne vpliva le na vsakdanje življenje državljanov, temveč pritiska tudi na gospodarske strukture, poroča Pogovor.

Od septembra 2025 so člani JNIM blokirali prometne poti v južnem Maliju. Ta taktika ne povzroča le velikega pomanjkanja zalog, ampak ima tudi uničujoč vpliv na lokalno prebivalstvo: šole in univerze so zaprte, dostop do zdravstvene oskrbe pa močno omejen. Human Rights Watch dokumentira, da je bilo med januarjem in oktobrom 2024 326 napadov na civiliste, ki so povzročili 478 smrtnih žrtev. Zaradi nenehnih izbruhov nasilja so varnostne razmere v Maliju še vedno izjemno napete.

Trden sovražnik

Zaznamovan z nemiri in političnimi pretresi, se Mali že več kot desetletje bori z različnimi nasilnimi skrajnimi skupinami, zlasti z JNIM, ki je povezana z Al Kaido. To omrežje ima sposobnost hitrega prilagajanja lokalnim razmeram in deluje prek decentralizirane strukture. Trenutno poskušajo strateško spodkopati idejo državne legitimnosti tako, da se vsiljujejo kot lokalne oblasti. V Farabougouju so na primer prevzeli nadzor in uspešno izključili malijsko vojsko. Lokalni prebivalci živijo v džihadističnih razmerah z novo strukturo oblasti, ki spodkopava lokalno upravljanje in podžiga konflikte v skupnosti, je v nedavnem poročilu dejal Afriški center za varnostno analizo ( Afriška varnostna analiza ).

Čeprav malijska vojska – pod vodstvom generala Assimija Goite, ki je leta 2020 strmoglavil demokratično izvoljeno vlado – pravi, da dela vse, kar lahko, da bi se borila proti teroristom, je resničnost drugačna. Pogosto so neustrezno opremljeni in se soočajo z izjemno mobilnimi in prilagodljivimi uporniškimi silami, ki hitro napadajo in se prav tako hitro umikajo. Njihova strategija vključuje tako vojaške ofenzive kot ciljne napade na infrastrukturne elemente, kar ima za posledico obsežno gospodarsko motnjo, kot kaže uničenje gradbene opreme vzdolž glavnih poti, poroča stran Wikipedije o Maliju ( Wikipedia ).

Humanitarna kriza

Humanitarne posledice teh konfliktov so zaskrbljujoče. Velik del prebivalstva se ne počuti samo nevarnega, ampak je ogrožen tudi njihov ekonomski obstoj. Bodisi zaradi razširjenih blokad ali samega nasilja so konflikti povzročili gospodarske težave, ki jih je težko rešiti. Negotove življenjske razmere, ki so posledica uničenja infrastrukture, do temelja obremenjujejo malijsko družbo. Potreba po mednarodni podpori je bolj pereča kot kdaj koli prej, saj je Mali opustošen, tako vojaško kot humanitarno.

Malijska vlada se sooča z vse večjimi mednarodnimi sankcijami in vse večjim političnim pritiskom, kar dodatno zaplete situacijo. Za rešitev blokad in zaščito civilistov je ključno najti ne le vojaške, ampak tudi družbenopolitične rešitve za ponovno vzpostavitev zaupanja in upravljanja. Izzivi so ogromni, vendar je potreba po osvoboditvi Malija iz tega začaranega kroga jasna.