Ure nazaj na zimski čas: vse o spremembi časa!
26. oktobra 2025 je bil v Nemčiji poletni čas spremenjen na zimski čas. Izvedite več o nemotenem procesu in učinkih na zdravje.

Ure nazaj na zimski čas: vse o spremembi časa!
V nedeljo, 26. oktobra 2025, je bil spet tisti čas: ure so v Nemčiji in tako rekoč vseh evropskih državah ob 3. uri ponoči prestavili na 2. uro zjutraj. To pomeni, da je poletni čas zgodovina, topli dnevi pa se umikajo novemu zimskemu času, ki bo veljal do 29. marca 2026. Dirk Piester, vodja delovne skupine za prenos časa pri Physikalisch-Technische Bundesanstalt (PTB) in Braunschweig, je potrdil, da je prehod potekal gladko. Zahvaljujoč dolgovalovnemu oddajniku »DCF77« v Mainflingenu pri Frankfurtu/Main, ki oddaja zakonski čas, je sprememba časa ostala brez težav. O tem poroča az-online.de.
Sprememba časa ima v Nemčiji dolgo zgodovino. Uveden je bil leta 1980, da bi bolje izkoristil dnevno svetlobo. Niso pa vsi navdušeni nad to tradicijo. Kritiki dvomijo o energijsko varčnem učinku menjave časa in opozarjajo na njene negativne učinke na bioritem. Španija se namerava zavzemati za odpravo te uredbe znotraj EU. Premier Pedro Sánchez je podal jasno izjavo in izjavil, da ne vidi več smisla v spremembi časa. Še naprej pa ostaja enotna rešitev za vse države EU.
Osredotočite se na učinke na zdravje
Toda kaj sprememba časa pravzaprav pomeni za naše zdravje? Po različnih raziskavah prehod na zimo običajno malo vpliva na počutje. Nasprotno pa prehod na poletni čas pogosto povzroči izgubo spanja in s tem povezane zdravstvene težave. NDR poroča o občutljivi reakciji telesa na spremembo poletnega časa, ki lahko povzroči motnje spanja, bolezni srca in ožilja ter celo migrene.
Raziskava DAK iz marca 2024 kaže, da se 30 % Nemcev pritožuje zaradi pritožb po spremembi časa. Posebej pogosto so prizadete ženske in ljudje v starosti od 45 do 59 let. Poleg tega je letošnja študija Kiel Pain Clinic pokazala, da se je v tednu po spremembi poletnega časa pojavilo več napadov migrene, zlasti ob ponedeljkih. Prejšnje študije so pokazale, da se poveča tudi tveganje za srčne napade, ki so ugotovile povečanje do 24% v ponedeljek po poletnem času. Znanstveniki zato zagovarjajo trajno ohranitev zimskega časa, da bi zmanjšali tveganje za zdravje. V tem kontekstu je NDR opozoril tudi na pomen cirkadianega ritma, ki nadzoruje številne pomembne telesne funkcije.
Razburljiva ugotovitev je, da je okoli 10 % genov odvisnih od ure v dnevu, kar ponazarja, kako močno naša notranja ura vpliva na dobro počutje. Znanstveniki priporočajo upoštevanje socialnih zahtev, saj te pogosto vodijo v »socialni jet lag«, kar lahko povzroči zdravstvene težave.
Torej, kaj se zgodi potem? Medtem ko se Nemčija še naprej drži spremembe ure, bomo videli, ali bo prišlo do sprememb v EU. Dialog o prednostih in slabostih spremembe časa se vsekakor nadaljuje – tako na politični ravni kot v vsakdanjem življenju državljanov.