Lakota kot orožje: Jemen trpi zaradi pozabljene tragedije

Lakota kot orožje: Jemen trpi zaradi pozabljene tragedije

V Jemnu se lakota ne uporablja le kot uničujoča posledica dolgoletne državljanske vojne, temveč vse bolj kot ciljano orožje. Hutijski uporniki, ki nadzorujejo velike dele države in jih podpira Iran, blokirajo dostavo pomoči in izvajajo pritisk na civilno prebivalstvo, da bi dosegli svoje politične cilje. Kot poroča jungle.world, je trenutno 20 milijonov ljudi, vključno z več sto tisoči otrok, v akutni nevarnosti lakote.

Humanitarne razmere v državi so šokantne. Med letoma 2014 in 2018 je po ocenah 85.000 otrok, mlajših od pet let, umrlo zaradi hude podhranjenosti, medtem ko niso mogli prejeti zdravniške pomoči. Médecins Sans Frontières trenutno zdravi nešteto podhranjenih otrok v ustanovah, ki jih podpirajo. Od januarja 2022 do decembra 2024 jih je bilo 35.442 v petih provincah. Vse to se dogaja v državi, kjer vlada velika vodna kriza in se več kot 90 odstotkov vode porabi v kmetijstvu. Zaradi vojne škode na vodni infrastrukturi je dostop do čiste vode izziv.

Humanitarna kriza in dostop do pomoči

Humanitarne organizacije, ki delujejo v Jemnu, se soočajo z vse večjimi težavami. Hutiji zaplenijo zaloge pomoči in jih uporabijo kot vzvod, kar precej oteži delo organizacij, kot je Svetovni program za hrano (WFP). Ta organizacija si prizadeva za boj proti lakoti in zagotavlja bistveno podporo, tako z logističnim delom kot neposredno dostavo hrane. Zaskrbljujoče pa je financiranje programa pomoči za leto 2025, saj je trenutno zagotovljenih le deset odstotkov potrebnega proračuna. WFP poudarja, da razmere v Jemnu ostajajo dramatične in zahtevajo nujno ukrepanje.

Hutiji so prav tako podali strateške napovedi, da bodo morebitno zaustavili napade na mednarodne ladje, če bodo izpolnjeni določeni geopolitični pogoji. Dolgoletni opazovalci konflikta pa so skeptični glede verodostojnosti tovrstnih izpovedi. V ozadju je vojaški pomen Hutijev še vedno velik, hkrati pa se poskušajo postaviti kot zagovorniki jemenskih in palestinskih interesov. Welthungerhilfe poudarja, da na dinamiko konflikta močno vplivajo razmere v Rdečem morju.

Košček upanja ali lažni mir?

Kljub prekinitvi ognja aprila 2022, ki je za kratek čas ublažila napetosti in izboljšala dostop humanitarnih organizacij, so spopadi znova izbruhnili konec leta 2023. Zadnje UNICEF-ovo poročilo kaže, da so se primeri hude podhranjenosti med otroki na vladnih območjih, ki se nahajajo na frontnih črtah Hutijev, od leta 2023 povečali za 34 odstotkov. Prizadetih je več kot 600.000 otrok, mnogi trpijo zaradi akutne podhranjenosti, ogrožene pa so tudi nosečnice in doječe matere.

Vse slabše gospodarske razmere so še otežile dostop do hrane in zdravstvene oskrbe. Tisti, ki trpijo, so ljudje, ki se borijo za preživetje v tem pozabljenem konfliktu, v katerem se lakota in pomanjkanje vode uporabljata kot politično orožje.