Izrael se svobodno brani: Boj proti iranskemu terorističnemu režimu

Izrael se svobodno brani: Boj proti iranskemu terorističnemu režimu

Napetosti med Izraelom in Iranom se trenutno dramatično obračajo. Kancler Thorsten Frei je branil podporo zvezne vlade izraelskim napadom na Iran. Po njegovem mnenju je v interesu vsega sveta, da režim iranskih mulov nima jedrskega orožja. V govoru ob robu vrha G7 je poudaril, da iranski raketni program predstavlja tudi grožnjo Evropi, in namignil, da je Izrael ukrepal iz resnih razlogov.

Frei je dejal, da je čas, da se ustavijo nevarne ambicije Irana, še posebej, ker so napadi upravičeni s ciljem zagotoviti obstoj Izraela. "Cilj Irana je uničenje Izraela," je dejal Frei, ki je izpostavil tudi odgovornost Nemčije za podporo Izraelu v trenutni situaciji. V prvih petih tednih nove zvezne vlade je bil Izraelu odobren izvoz orožja v vrednosti skoraj štiri milijone evrov. S tem Nemčija precej zaostaja za 28 milijoni evrov, odobrenimi v prvem četrtletju leta 2025 pod vlado rdeče-zelene manjšine.

Samoobramba ali kršitev mednarodnega prava?

Izrael svoje vojaške akcije opisuje kot preventivne napade na neposredno nevarnost. 13. junija 2025 so izraelske zračne sile bombardirale strateške cilje v Iranu, pri čemer je bilo ubitih več visokih vojaških poveljnikov in jedrskih znanstvenikov. Izraelski obrambni minister Israel Katz je govoril o "preventivnem napadu", medtem ko je predsednik Izchak Herzog dejal, da so bili napadi izvedeni, da bi nevtralizirali "neposredno in eksistencialno grožnjo". Iran je nemudoma odgovoril z raketnimi napadi na izraelska mesta in jih utemeljil kot samoobrambo pred morebitnim napadom na njegove jedrske objekte.

V mednarodnem pravu velja prepoved sile po Ustanovni listini ZN, ki prepoveduje napade med državami članicami ZN. Izrael pa se sklicuje na pravico do samoobrambe po 51. členu Ustanovne listine ZN, ki velja v primeru grožnje z napadom. Kritiki se pritožujejo, da je grožnja, ki jo predstavlja iranski jedrski program, preveč abstraktna, da bi Izrael upravičil napad. Iran ima trenutno 60-odstotno obogateni uran, vendar še ni dosegel 90-odstotne ravni, potrebne za jedrsko orožje.

Vloga mednarodne skupnosti

Nemška zvezna vlada, zlasti CDU, se je jasno postavila na stran Izraela. Norbert Röttgen, vodilni strokovnjak za zunanjo politiko v svoji stranki, je poudaril nevarnost morebitnega iranskega programa jedrskega orožja za varnost Izraela in celotne regije. Hkrati se pojavljajo tudi glasovi, ki opozarjajo na problem napadov z vidika mednarodnega humanitarnega prava. Zlasti ciljano ubijanje iranskih jedrskih znanstvenikov povzroča glavobol mnogim mednarodnim pravnikom. V skladu s pravili mednarodnega humanitarnega prava morajo države napadalke zaščititi civiliste, legitimni vojni cilji pa so samo borci.

Trenutni dogodki jasno kažejo, kako napete so razmere na Bližnjem vzhodu. Izrael nadaljuje z napadi, kljub mednarodnim kritikam. Iran se na drugi strani ne umirja in je že zagrozil s protinapadi. To pomeni, da razmere v regiji ostajajo izjemno napete.

Vprašanje, kaj šteje za nujno in upravičeno vojaško akcijo in kaj je mogoče razumeti kot napad, ki krši mednarodno pravo, ostaja odprto in bo v prihodnjih mesecih močno vplivalo na mednarodne odnose in politiko.

Za več osnovnih informacij o tej zapleteni temi si lahko preberete članke o Valovanje ustnic, dnevne novice in ZDF preberi.