Siegen-Wittgenstein: Samo pri nas raste gozd proti podnebni krizi!
Siegen-Wittgenstein ima impresivno gozdnatost 71 % in se sooča z izzivi podnebnih sprememb in škodljivcev.

Siegen-Wittgenstein: Samo pri nas raste gozd proti podnebni krizi!
Gozdovi so v Siegen-Wittgensteinu zelo pomembni! Kot poroča radiosiegen.de okrožje z impresivno 71 % gozdnato površino prekaša vse druge regije v Severnem Porenju-Vestfaliji. Skupno gozdna površina tukaj obsega okoli 80.400 hektarjev, kar pomeni okoli 2930 kvadratnih metrov na prebivalca. Velik del teh gozdnih območij je v zasebni lasti in ima delež iglavcev 43 %, kar je precej nad povprečjem NRW, ki znaša 31 %.
So pa tudi temne plati: trenutna gozdna inventura kaže spremembe, ki so včasih zaskrbljujoče. Od leta 2012 do danes je območje iglavcev močno prizadeto zaradi neurij in grozljivega podlubnika. Kljub tem upadom Siegen-Wittgenstein ostaja sorazmerno bolj stabilen kot druge regije v Severnem Porenju-Vestfaliji. V Porurju je le 22 % in v Münsterlandu le 17 % površin gozdnatih.
Primer v kontekstu podnebne krize
Gozd v Siegen-Wittgensteinu ni le pomembna naravna dobrina, ampak tudi pokazatelj učinkov podnebne krize. Glede na decarbonize-siegen.de so ekstremi, kot sta sušna leta od leta 2018 in napad podlubnikov, povzročili drastične spremembe v gozdovih. Med letoma 2018 in 2021 so gozdovi izgubili več kot 15.000 do 20.000 hektarjev, kar predstavlja četrtino prvotne površine. Za sanacijo škode na prizadetih arkadah je bilo treba posekati več kot šest milijonov kubičnih metrov lesa.
Kljub tem izzivom obstaja veliko pobud za pogozdovanje. Mešanica drevesnih vrst se uporablja za spodbujanje ekološke raznolikosti in stabilnosti. Hkrati se zasadijo »odporni pasovi« listavcev, da se prepreči prihodnje napade škodljivcev. Ta temelji na modelu mestnega gozda Lübeck, ki si že več kot 25 let prizadeva za pristop k naravnemu gozdarstvu.
Izziv pogozdovanja
Vendar to ni lahek podvig. Manjkajo finančni viri in varen načrt za projekte pogozdovanja. Gozd se mora prilagoditi spreminjajočim se podnebnim razmeram, kar pomeni, da so v strategije pogozdovanja vključeni tudi hitreje rastoči iglavci in počasneje rastoči listavci. Nekatera območja so prepuščena naravi, da si jih opomore, vendar obstaja nevarnost hitrejšega izsušitve.
Združljivost gozdarstva in ohranjanja narave ostaja osrednji izziv. Cilj je ustvariti gozd, ki ne zagotavlja le lesa, temveč tudi povečuje biotsko raznovrstnost in se močneje odziva na podnebne spremembe. To je ravnotežje, ki se ga regija Siegen-Wittgenstein loteva z veliko zavzetostjo.