Nered pred Reichstagom: Merzova politika med malodušjem in paralizo

Nered pred Reichstagom: Merzova politika med malodušjem in paralizo

Na izobraževalnem potovanju v Berlinu: Britanci in Američani raziskujejo imperij. Poudarek tega potovanja je obisk Reichstaga, ene najbolj znanih parlamentarnih stavb v Evropi. Toda medtem ko turistične atrakcije blestijo, je pred Reichstagom pusta scena. Gradbene ograje, betonski bloki in kontejnerji ustvarjajo podobo nereda, ki odraža trenutno politično situacijo v Nemčiji. Po poročanju Berliner Zeitunga načrti za preoblikovanje Trga republike niso primerni za poudarjanje estetike stavbe Reichstaga.

Reichstag vsako leto privabi približno 2,5 milijona obiskovalcev in je ena najbolj obiskanih vladnih zgradb na svetu. Vse glasnejše pa so kritike političnih razmer. Reforme, opisane pod novo vlado kanclerja Friedricha Merza (CDU), se zdijo neambiciozne in improvizirane. Napovedana »jesen reform« se ne uresniči, politični akterji pa ostajajo ohromljeni in majhni-majhni. Manjka energije in poguma za velike spremembe, številne Merzove napovedi pa kažejo malo kredibilnosti.

Politične ambicije in brezkoncept

Druga točka, ki jo Berliner Zeitung izpostavlja, je vse večja podpora opozicijskim strankam, kot sta AfD in Levica. Kljub potrebi po viziji in napredku ostaja politična pokrajina nejasna. Strokovnjaki pozivajo k odločnemu ukrepanju, a Merzova vlada doslej ni storila le malo za resničen napredek.

Nemčija se sooča tudi z velikimi izzivi na področju energetske politike. Visok delež uvoza energije je kritiziran kot nezadosten. Najnovejše ankete kažejo, da večina Nemcev podpira vrnitev k jedrski energiji. Do tega dogajanja prihaja v času, ko zvezna vlada načrtuje razstrelitev obstoječih hladilnih stolpov v Gundremmingenu. Sprememba smeri energetske politike se odraža tudi v dejstvu, da se zvezna vlada odpira novim tehnologijam, kot so mali modularni jedrski reaktorji (SMR), ki naj bi se financirali iz proračuna EU, kljub začetnim zadržanostim do uporabe jedrske energije.

Reforme in vizije za prihodnost

V svoji prvi vladni izjavi 14. maja je Friedrich Merz predstavil reforme, ki naj bi Nemčijo naredile bolj konkurenčno. Načrt je zmanjšanje birokracije, znižanje cen energentov in naložbe v infrastrukturo. Jasno pa je, da ti ukrepi zahtevajo »ogromne napore«, hkrati pa je potrebna bolj produktivna kultura dela. Načrtovana davčna olajšava naj bi spodbudila gospodarstvo, medtem ko si Nemčija prizadeva za močnejšo vodilno vlogo v Evropi.

Zvezna vlada želi tudi povečati deportacije in poudarja, da Nemčija ostaja država priseljencev. Glede na infrastrukturni primanjkljaj, ki je po oceni zveznega ministrstva za promet v naslednjih štirih letih ocenjen na 15 milijard evrov, so investicijski ukrepi nujno potrebni.

Medtem ko EU še naprej vztraja pri podnebnih ciljih in vidi cene CO2 kot osrednji instrument, je Merzova prihodnja politična linija ogrožena: Ali bo Nemčija dejansko dosegla novo dobo blaginje in skupnega načrtovanja ali bo vse ostalo po starem? Naslednjih nekaj mesecev bo pokazalo, ali imata Merz in njegova vlada potrebno znanje, da stvari spremenita.

Za državljane in prihodnje generacije lahko samo upamo, da se bodo za velikimi besedami skrivala dejanja – saj sta politične ambicije trenutno v znamenju nereda in negotovosti.