Kritika Klöcknerja: Bundestag bojkotira CSD in mavrično zastavo!

Kritika Klöcknerja: Bundestag bojkotira CSD in mavrično zastavo!

Odločitev predsednice Bundestaga Julie Klöckner (CDU), da se administracija Bundestaga letos ne bo udeležila dneva Christopher Street Day (CSD) v Berlinu, povzroča valove in povzroča številne kritike v skupnosti LGBTI. Klöckner je uslužbencem Bundestaga prepovedal udeležbo na demonstracijah kot prepoznavni skupini in tudi ni dovolil izobešanja mavrične zastave na stavbi Reichstaga na dan dogodka. Svoja dejanja je povezala z zahtevo po nevtralnosti in opozorila, da administracija Bundestaga ne sme sodelovati pri političnih demonstracijah in javnih zborovanjih, zaposleni izven službe pa seveda lahko. Ta odločitev je bila sprejeta kljub prejšnji tradiciji, da je administracija Bundestaga v zadnjih letih vedno pokazala močno in vidno prisotnost na CSD v Berlinu. Združenje Berliner CSD poudarja, da umik razume kot "aktivno zavračanje prepoznavnosti queerja" in zahteva, da Klöcknerjeva poda javno izjavo, da pojasni svoje stališče. [SWR] poroča, da Klöckner vidi to kot del svoje dolžnosti nevtralnosti.

V Porenju-Pfalškem je odziv na Klöcknerjevo odločitev prav tako jasen. Združenje LGBTI skupin Queernet-RLP je akcijo ostro kritiziralo, tiskovni predstavnik Queernet-RLP Joachim Schulte pa je izjavil, da Klöcknerjeva odločitev služi družbenemu trendu, ki omejuje svobodo ljudi. Poleg tega je Koblenzerjeva queer predstavnica Patricia Pederzani opozorila, da LGBTQI ni ideološki konstrukt, temveč del identitete, s čimer je postavila pod vprašaj Klöcknerjev pogled na nevtralnost. Klöcknerja resno jemlje tudi predsednik deželnega parlamenta Porenje-Pfalško Hendrik Hering (SPD). CSD vidi kot nepogrešljiv simbol enakosti in spoštovanja ter kot del dolžnosti države, da zaščiti queer osebe. Ta pomen za družbo kot celoto je poudarjen tudi v Bad Kreuznachu, kjer mestne uprave, kot so Mainz, Nierstein in Bingen, podpirajo CSD. Stefan Butz, organizator CSD v Bad Kreuznachu, Klöcknerjevo odločitev opisuje kot napačen signal.

Korenine Christopher Street Day

Christopher Street Day ima svoje korenine v protestih gibanja LGBTI, ki so se začeli v Nemčiji v začetku 20. stoletja. Ključni trenutek je bil policijski nemir v Stonewall Inn v New Yorku leta 1969, kjer so se LGBTI osebe upirali diskriminaciji. Leto kasneje, 28. junija 1970, se je zgodil prvi »Christopher Street Liberation Day«, ki velja za prve demonstracije ponosa in se zdaj praznuje po vsem svetu z več sto tisoč udeleženci. Junij, uradni mesec ponosa, daje močno izjavo o prepoznavnosti in pravicah skupnosti LGBTI. Čeprav so pravne razmere v mnogih državah napredovale – na primer zakonska zveza za vse v Nemčiji – je še vedno veliko nerešenih zahtev. Ti med drugim vključujejo uvedbo zakona o samoodločbi in reforme zakonodaje o starševstvu. Napadi na osebe LGBTI ostajajo resen problem, zaradi česar sta nadaljnji protest in solidarnost med dogodki Pride bistvenega pomena. [Amnesty] poudarja, da kljub nekaterim pozitivnim premikom, kot je največja parada ponosa v Moldaviji, v drugih državah, kot sta Rusija in Turčija, poteka globoka represija proti aktivistom LGBTI.

V tem ozadju, v času, ko sta prepoznavnost in zaščita pravic LGBTI oseb pomembnejši kot kdaj koli prej, odločitev Klöcknerjeve razumemo kot korak nazaj. CSD ne ponuja le prostora za praznovanje različnosti, ampak je tudi bistven forum za protest proti diskriminaciji in za enakost. Zahteva po popolni enakosti in spoštovanju identitete vseh ljudi zato ostaja osrednja in aktualna.