Mozartova čarovnija na gradu Lichtenberg: Serenada navdušuje staro in mlado!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

1. julija 2025 je Zahodnofalški simfonični orkester navdušil z zabavnim Mozartovim koncertom na gradu Lichtenberg.

Am 1. Juli 2025 begeisterte das Westpfälzische Sinfonieorchester mit einem unterhaltsamen Mozart-Konzert auf Burg Lichtenberg.
1. julija 2025 je Zahodnofalški simfonični orkester navdušil z zabavnim Mozartovim koncertom na gradu Lichtenberg.

Mozartova čarovnija na gradu Lichtenberg: Serenada navdušuje staro in mlado!

Minulo soboto je bilo na slikovitem gradu Lichtenberg slišati glasbo Wolfganga Amadeusa Mozarta, ko je Simfonični orkester Zahodnega Palatinata nastopil v okviru letnih koncertov serenad Glasbenega združenja Kusel. Poletna kulisa je bila odlična kulisa za večer, poln klasičnih zvokov in razburljivih nastopov.

Koncert je vseboval program, poln znanih mojstrovin, vrhunec pa je bila Simfonija št. 38 v D-duru, znana tudi kot »Praška simfonija«. To impresivno skladbo, ki je nastala leta 1786, je Mozart napisal za dve flavti, dve oboi, dva fagota, dva rogova, dve trobenti, timpane in godala in, kar je precej nenavadno za tisti čas, nima stavka menueta, ampak tri stavke: Adagio - Allegro, Andante in živahen Presto. Wikipedia) navaja, da je bila premiera te simfonije 19. januarja 1787 v Pragi, kjer je bila takrat glasbena kultura še posebej v razcvetu.

Umetniški dosežki in novi vzgibi

Romunski gostujoči dirigent Laurentiu Candea, ki je orkester vodil prvič, je pustil trajen vtis. Glasbeno vodstvo je prevzel po upokojitvi Thomasa Germaina. Candea, ki vodi Collegium Musicale v Bad Kreuznachu, je bil navdušen nad entuziazmom približno 30-članskega orkestra, ki je z veliko strastjo oživljal dela.

Vrhunec je bil tudi nastop solista Yourija Rizova, ki je zablestel z Mozartovim Koncertom za rog št. 3 v Es-duru. Koncert, ki je bil prvotno komponiran za znanega salzburškega hornista Johanna Leutgeba, vključuje sanjsko romanco in lovski zaključek, ki je očaral občinstvo z dinamičnimi zvoki. Med odmorom je Rizov končno predstavil tradicionalni naravni rog, kar je poželo dodatno navdušenje.

Uspešen večer za ljubitelje klasične glasbe

Večer se je začel z uverturo k operi Mitridate, re di Ponto, svoj praznični zaključek pa je našel v četrtem stavku iz Mozartove Posthorn Serenade. Violončelist Dietmar Warkus, ki je dogodek moderiral, je s svojim šarmantnim načinom in posnemanjem dunajskega narečja ustvaril sproščeno vzdušje, ki je navdušilo poslušalce. Glasbeno društvo Kusel še vedno išče novega stalnega dirigenta, Candea pa je že izrazila zanimanje za ponovno dirigiranje na prihodnjih koncertih.

»Praška simfonija« je odličen primer Mozartovega napredka v simfonični tehniki, kot ga povzema Mozartov projekt. Je znamenje njegove ustvarjalne faze, v kateri je ustvaril več kot 600 del in pomembno prispeval k glasbi klasicistične dobe. Glasbeno poln večer, ki je osvojil srca tako ljubiteljev klasične glasbe kot novincev!