Nemška vinska pot: Marketinški udar iz nacističnega obdobja!

Nemška vinska pot: Marketinški udar iz nacističnega obdobja!

»Nemško vinsko pot«, eno prvih vinskih turističnih poti na svetu, so leta 1935 odprli nacionalsocialisti z namenom spodbujanja vinogradništva v Pfalškem. Ideja za vinsko pot je prišla iz gostilne in je bila hitro uresničena – v ozadju gospodarskih težav vinarjev, ki sta jih povzročili svetovna gospodarska kriza in francoska okupacija. Vinogradniki so imeli težave s prodajo in v kleteh so imeli pogosto neprodano vino. Nacionalsocialisti so v tem videli priložnost za podporo lokalne proizvodnje s ciljanim oglaševanjem in ustanovitev majhnega vinskega mesta Bad Dürkheim kot središča ljubiteljev vina.

Uradna otvoritev je bila 19. oktobra 1935 v Bad Dürkheimu, kjer je razburila slavnostna povorka s 300 vozili. Gauleiter Josef Bürckel, prepričani antisemit, je dal pobudo za slovesnost in vztrajal, da v svoje vozilo sprejme palatinsko vinsko kraljico Trudel Knauber. Vinska pot se razteza približno 85 kilometrov od Silencea do Bockenheima in se vije skozi slikovite vinske vasice. Leta 2024 je v Neustadt an der Weinstrasse romalo že 105.000 turistov.

Politično ozadje

Josef Bürckel je spretno uporabil glas prebivalstva, ki je naklonjen vinu, za lastne namene, da je regijo prepoznal in prodajal vina. Enotedenska akcija – »Festival nemškega grozdja in vina« – je spodbujala uživanje lokalnega vina. Praznovanja so vključevala parade, gledališke predstave in celo vinske loterije, kar je povzročilo pravo mobilizacijo pivcev vina.

Judje, ki so se tradicionalno ukvarjali s trgovino z vinom, so trpeli zaradi nacističnega nadlegovanja, kar je privedlo do razselitve številnih judovskih trgovcev z vinom in vrglo temno senco na dejavnosti vinski poti. Zgodovinarji poudarjajo, da so v številnih regijah, vključno z Mozelom, večino trgovine z vinom opravljali Judje. Ta antisemitska kampanja je bila vidna tudi na tekmovanjih, kjer so te trgovce z vinom poniževali.

Vino kot nacionalno bogastvo

Slogan »Vino je ljudska pijača« je bil propagiran v nacionalsocialističnih propagandnih kanalih za promocijo domačega vina in boj proti protialkoholnim gibanjem. Zgodovinarji, kot je Christof Krieger, preučujejo, kako je vinogradništvo med nacionalsocializmom postalo vprašanje nacionalne identitete. Tako se je pojavil koncept »vinskih sponzorstev« med mesti za povečanje prodaje.

Prvo sponzorstvo vina je dalo nov zagon na trgu in omogočilo prodajo sponzoriranega vina le v določenih regijah. Osredotočenost na uživanje vina je prav tako dosegla vrhunec, ko je bilo v 180 vinorodnih vaseh ob Mozeli manj kot deset vinskih trgovcev judovskega rodu, kar postavlja pod vprašaj razširjeno legendo o visokem judovskem deležu v ​​trgovini z vinom.

Kako tesno je bilo uživanje vina prepleteno s političnimi trendi, kaže dogajanje ob »nemški vinski poti«. Čeprav so ceste poudarjale naravne lepote Pfalške, so bile uporabljene tudi kot orodje obsežnega političnega trženja.

Narodna identiteta, ki se je širila z vinom in kmetijstvom, je še danes zasidrana v spominu regije. Zgodovina »nemške vinske ceste« torej ni le zgodba o vinu, ampak tudi o burni politični preteklosti Pfalške dežele.

Za zainteresirane in ljubitelje vina obisk Vinske poti ni le popotovanje po okusnih vinskih sortah, kot je slavni rizling, ampak tudi priložnost za srečanje z delčkom nemške zgodovine.

Dodatne informacije o zgodovini »nemške vinske poti« najdete v člankih avtorja Geo, neustadt-und-nationalsocialism.uni-mainz.de in Welt.de.