Zvezna vlada blokira predlog proračuna EU: Kaj zdaj za Nemčijo?

Zvezna vlada blokira predlog proračuna EU: Kaj zdaj za Nemčijo?

Prihodnost Evropske unije trenutno visi na nitki, saj je zvezna vlada ostro zavrnila nov proračunski predlog Evropske komisije. Tiskovni predstavnik vlade Stefan Kornelius pojasnjuje, da se EU sooča z velikimi izzivi in ​​da se dogaja veliko več kot le žongliranje s številkami. Vprašanja, ki jih je treba obvladati, so številna: od konkurenčnosti do obrambne zmogljivosti do sposobnosti EU, da deluje globalno. Medtem ko je namen naslednjega večletnega finančnega okvira (VFO) zagotoviti odgovor na ta zapletena vprašanja, je zvezna vlada skeptična glede načrta, ki ga je predstavila Ursula von der Leyen.

"Celovitega povečanja proračuna EU ni mogoče doseči," je dejal Kornelius. Glede na zaostrene proračunske razmere v državah članicah dodatna finančna obremenitev ni sprejemljiva. Še posebej sporni so novi davki EU, ki jih predlaga Komisija in naj bi prizadeli predvsem podjetja s prometom nad 100 milijonov evrov. Toda kljub temu kritičnemu stališču zvezna vlada podpira temeljno reformno usmeritev Komisije, saj se zdi, da je ponovna prilagoditev proračuna vprašanjem, usmerjenim v prihodnost, potrebna za dolgoročno krepitev EU.

Novi proračun v podrobnostih

Načrtovani proračunski okvir za leta 2028 do 2034 predvideva porabo v višini 2 bilijona evrov, kar je 800 milijard evrov več kot v prejšnjem obdobju. Po podatkih iz Süddeutsche.de Proračunski delež naj bi se povečal na 1,2 % bruto nacionalnega dohodka (BND) v Evropi. To povečanje proračuna bo namenjeno reševanju geopolitičnih izzivov, kot so konflikti z Rusijo in Kitajsko ter nepredvidljivost ZDA.

Velik del proračuna je že dodeljen, kar pomeni, da je 90 % proračuna vezanega na obstoječe programe. Največje proračunske postavke se nanašajo na kmetijstvo in regionalna sredstva, ki skupaj predstavljajo skoraj 70 % proračuna. Predlog, da bi te lonce združili, da bi omogočili večjo prožnost, je naletel na odpor, nenazadnje nemškega ministra za kmetijstvo Aloisa Rainerja. Poudarja pomen skupne kmetijske politike za preskrbo s hrano in opozarja na pomanjkljivosti za kmetijstvo.

Vprašanja financiranja in odpor Nemčije

Ključno vprašanje ostaja, kako financirati novi proračun. EU namerava iz sklada za obnovo Corone vrniti 800 milijard evrov. Od leta 2028 bo letna obremenitev med 20 in 30 milijardami evrov. Razprava bo tekla tudi o novih virih prihodkov na ravni EU za ustrezno financiranje izzivov. Tagesschau.de poroča, da se poleg višjih članarin razpravlja tudi o dajatvi na nereciklirane elektronske odpadke in davku na tobak.

Pogajanja o predlogu proračuna bodo predvidoma trajala dve leti, kar pomeni, da bo po Renu preteklo še veliko vode, preden bo dosežen dogovor. Nujna je enotnost v vrstah držav članic, saj sta potrebna soglasje in absolutna večina v Evropskem parlamentu. A predvsem Nemčija se kot največja donatorka EU upira obsežnemu povečanju proračuna in poziva h konsolidaciji nacionalnih proračunov, kar še dodatno podžiga razpoloženje v Evropi.

Ostaja torej vprašanje, ali lahko in želi EU izvesti potrebne reforme, da bi ostala močna in konkurenčna. Jasno je, da bo v bližnji prihodnosti potrebnih veliko razprav in intenzivnih pogajanj, da bi našli pravo pot za prihodnost EU.