Energetsko ozko grlo v Hauensteinu: skupnost rešila elektrarno s 500.000 evri!

Energetsko ozko grlo v Hauensteinu: skupnost rešila elektrarno s 500.000 evri!

Finančni položaj podjetja za energetiko in bazene Hauenstein je trenutno napet. Obstaja tveganje likvidnostnega ozkega grla, ki zahteva hiter odziv. Na seji sveta 21. januarja bodo odločali, ali bo občina za premostitev vrzeli zagotovila plačilo 500.000 evrov. Ta informacija ima Renski Pfalc objavljeno. Ponudnik energije trenutno nima dovolj sredstev za pokrivanje tekočih stroškov, kar v regiji ni neznanka.

Timo Pust, prvi namestnik za finance, razmer ne vidi kot dramatične. Poudarja, da je januarski finančni stisk značilen pojav, saj v tem mesecu zapadejo vračila posebej varčnim kupcem, doplačila pa šele kasneje. Župan Patrick Weißler ugotavlja, da se to ozko grlo pojavlja prvič, prejšnje finančne težave pa je bilo mogoče nadomestiti prek enotne občinske blagajne.

Kritično finančno stanje skupnosti

Toda razmere v Hauensteinu odražajo večji problem, ki prizadene številne skupnosti. Po podatkih KDZ - Centra za upravne raziskave ostaja likvidnost številnih občin kritična, tudi če novi občinski paket zvezne vlade podpira investicije. Mnoge skupnosti svojega delovanja ne morejo financirati iz lastnih sredstev; Pričakuje se, da bo od pomoči odvisnih do 40 odstotkov »zapuščajočih skupnosti«. Vse skupaj bi lahko predstavljalo resen problem za lokalne javne službe KDZ poročali.

Za stabilizacijo likvidnosti na srednji rok so potrebne reforme. Brez ustreznih ukrepov bi se lahko razmere do leta 2027 še naprej dramatično slabšale. Zvezna vlada je za stabilizacijo občin zagotovila dodatna finančna sredstva v višini 300 milijonov evrov, vendar ostaja vprašanje, ali lahko do teh zaradi obstoječih likvidnostnih težav pridejo tudi občine.

Gospodarski obeti

Napovedi kažejo, da bodo skupnosti v prihodnjih letih potrebovale stalno podporo. Trenutno po odbitku dajatev, odmerjenih za državne naloge, ostane za občinske naloge le 47 centov od vsakega evra deleža občinskih prihodkov. Do leta 2027 bi ta znesek lahko padel celo na vsega 40 centov, kar bi še dodatno omejilo sposobnost ukrepanja občin.

Finančna beda ni le izziv za občinske uprave, temveč postavlja pod vprašaj tudi kakovost občinskih storitev. Potrebne niso le kratkoročne prilagoditve, ampak tudi strukturne reforme na področjih, kot sta financiranje zdravstva in davki na nepremičnine, da se ustvari vzdržna finančna podlaga. V tej zapleteni situaciji morajo tako občine kot višje institucije pokazati dobro roko pri sprejemanju pravih odločitev, da ne bi ogrozili prihodnosti komunalne infrastrukture.