Milijonska škoda zaradi neurij: Porenju-Pfalškemu je prizaneseno

Milijonska škoda zaradi neurij: Porenju-Pfalškemu je prizaneseno

Leta 2024 so zavarovalnice motornih vozil v Porenju-Pfalškem in Posarju poročale o opaznem zmanjšanju škode zaradi neurja. Kljub pozitivnemu trendu zavarovalnice poročajo, da so izgube še vedno milijonske. kako Renski Pfalc Po poročilih je bilo okoli 6500 vozil v Porenju-Pfalškem poškodovanih zaradi ekstremnih vremenskih razmer, kot so neurja in neurja s točo, kar je skupno povzročilo 18 milijonov evrov škode. V Posarju je bilo vsaj 1500 zahtevkov v skupnem znesku okoli pet milijonov evrov.

V primerjavi z letom 2023 številke kažejo dramatičen upad: takrat je bilo v Porenju-Pfalškem 29.000 škod zaradi neurja, kar je stalo 107 milijonov evrov. Poleg tega je bilo v Posarju 3000 škod zaradi neurja v skupni vrednosti devet milijonov evrov. To kaže, da uvedba vremenskih storitev in infrastrukture za zaščito pred strelo vsekakor obrodi sadove. Na zvezni ravni bo število škod zaradi neurja leta 2024 okoli 340.000, kar je v skladu z dolgoletnimi povprečnimi vrednostmi.

Stroški naravnih nesreč

Ne glede na pozitivna dogajanja v regiji je celotna slika alarmantna. Leta 2023 so toča, neurja in močno deževje v Nemčiji povzročili za 5,7 milijarde evrov škode, navaja dnevne novice. To ustreza povečanju za 1,7 milijarde evrov v primerjavi s prejšnjim letom. K visokim stroškom so močno prispevala samo avgustovska neurja in pustolovsko vreme, z ocenami med 200 milijoni evrov zavarovane škode po pustolovskem vremenu.

Trend, ki ga ne gre zanemariti, je inflacija zaradi naraščajočih cen rezervnih delov in plač v delavnicah. Povprečje zavarovanih škod zaradi neurja in toče pri avtomobilskih zavarovanjih je doseglo 4100 evrov, kar je tretja najvišja vrednost po letu 1984. To kaže, da podnebne spremembe vplivajo tudi na vsakodnevne stroške.

Podnebne spremembe in njihove posledice

Splošno združenje nemške zavarovalniške industrije (GDV) v svojem poročilu o naravnih nesrečah opozarja na naraščajoče nevarnosti, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Kot kažejo podatki poročila, ekstremni vremenski dogodki, kot so poplave in neurja, ne vplivajo samo na zavarovalniško industrijo, temveč tudi na infrastrukturo in družbo kot celoto. Predvideva se, da bi se lahko škoda zaradi vplivov podnebnih sprememb do leta 2050 najmanj podvojila GDV poudarja, da bi moral biti to nujen poziv vsem, naj sprejmejo drzne ukrepe za prilagoditev na nove podnebne razmere.

Politiki vse glasneje razpravljajo o morebitnem obveznem zavarovanju za naravne nesreče. A kot poudarjajo predstavniki GDV, samo takšna zakonodaja ni dovolj. Potrebna je tudi prilagoditev gradbenim predpisom, da bi čim bolj zmanjšali prihodnjo škodo.

Razmere jasno kažejo, da so podnebne spremembe aktivne na številnih frontah in vsi smo poklicani, da se nanje odzovemo. Kdor misli, da te teme zadevajo le obrobno, bi lahko hitro dočakal neprijetno presenečenje. Le upamo lahko, da bosta tako politika kot družba kmalu našli dobro roko pri spopadanju s temi izzivi!