Odločitev Feda o obrestni meri: stabilnost ali pritisk Trumpa?

Odločitev Feda o obrestni meri: stabilnost ali pritisk Trumpa?

18. junija 2025 je Federal Reserve (Fed) pred pomembno odločitvijo glede ključne obrestne mere. Gospodarsko okolje je trenutno napeto in osnovna inflacija ostaja vztrajno nad ciljno 2 odstotkoma. Po mnenju Inštituta za svetovno gospodarstvo v Kielu, ki je analiziral trenutne razmere, bi bilo znižanje obrestnih mer v tem kontekstu težko upravičeno, saj se je dezinflacijski trend od začetka leta večinoma ustavil ( ifw-kiel.de ).

Novi podatki o plačah in zaposlovanju kažejo, da trg dela ostaja trden. Kljub temu obstaja politični pritisk na Fed, predvsem s strani predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki poziva k hitremu znižanju obrestnih mer. Različna stališča povečujejo polarizacijo javnosti okoli predsednika Feda Jeroma Powella in vloge centralne banke. Videti je treba, ali lahko Fed izpolni svojo odgovornost za stabilnost cen, ne da bi se priklonil političnim vplivom.

Gospodarske razmere in pričakovane obrestne mere

Tudi gospodarski vpliv carin in migracijske politike Trumpove administracije ostaja nejasen, kar dodatno zaplete situacijo. Zlasti konflikt na Bližnjem vzhodu bi lahko povzročil zvišanje cen nafte in s tem dodatno spodbudil inflacijo. Obstaja splošno pričakovanje, da bo Fed ohranil obrestne mere na sedanji ravni od 4,75 do 5,00 odstotka, kljub izzivom, s katerimi se sooča.

Za primerjavo, ameriška centralna banka je nedavno znižala svojo ključno obrestno mero za 0,5 odstotne točke, kar je prva taka odločitev po izbruhu pandemije koronavirusa. Pred to odločitvijo je bila obrestna mera več kot leto dni med 5,25 in 5,50 odstotka. Glasno tagesschau.de Do zvišanja obrestne mere je prišlo marca 2022 kot odgovor na visoko inflacijo. Čeprav je ta v zadnjem času oslabela, osnovna inflacija v ZDA ostaja pri 3,2 odstotka in kaže, da je Fed še vedno pod izzivom nadzora nad inflacijo.

Sodelovanje denarne in finančne politike

Problem okoli inflacije ne vpliva le na Fed, ampak tudi na evropsko denarno politiko. Evropska centralna banka (ECB) ima podobno vlogo in si prizadeva za stabilno cenovno in gospodarsko politiko za države članice evroobmočja. Tako kot na spletni strani ECB Kot lahko preberemo, trenutne gospodarske razmere zahtevajo tesno sodelovanje denarne in finančne politike za uspešno premagovanje izzivov in dolgoročno ohranjanje cenovne stabilnosti. Zaradi razmer med pandemijo je potreba po tem sodelovanju še toliko bolj jasna.

Jasen zaključek: tudi če je Fed pod pritiskom, ostaja znižanje obrestne mere dvorezen meč. Čeprav bi taka poteza lahko zagotovila kratkoročne koristi za stanovanjsko financiranje in potrošniško porabo, bi lahko dolgoročno povzročila veliko večje težave z inflacijo. Prihajajoče odločitve Feda bi torej lahko imele daljnosežne posledice za ameriško gospodarstvo in bi jih bilo treba sprejeti previdno.