Jeklarska industrija v nevarnosti: Politiki zahtevajo nujno pomoč za delovna mesta!

Jeklarska industrija v nevarnosti: Politiki zahtevajo nujno pomoč za delovna mesta!

Na nedavni tiskovni konferenci po "Steel Summitu" so se zbrali vodilni predstavniki nemške politike in industrije, da bi spregovorili o izzivih, s katerimi se sooča domača jeklarska industrija. Med prisotnimi so bili zvezni kancler Friedrich Merz, zvezni minister Lars Klingbeil, Gunnar Groebler iz Steel Association in Jürgen Kerner iz IG Metall. Osrednja tema je bila potreba po industrijski ceni električne energije za zagotovitev konkurenčnosti industrije, ki jo je Friedrich Merz videl kot bistveno za preživetje jeklarske industrije v Nemčiji. »Proizvodnja jekla je ključna panoga,« je poudaril Merz in opozoril na številna podjetja in zaposlene, ki jih trenutno dogajanje prizadene. Po mnenju Deutschlandfunk morajo politiki nujno sprejeti ukrepe za podporo preobrazbe v podnebno nevtralno proizvodnjo jekla.

Pogled na številke pove veliko: proizvodnja surovega jekla v Nemčiji je v prvi polovici leta 2025 padla za približno 12 odstotkov na samo 17,1 milijona ton – raven, ki spominja na finančno krizo leta 2009. Industrija nenehno zmanjšuje svoje proizvodne zmogljivosti, brez konkurenčnih cen energije pa grozi izginotje več deset tisoč delovnih mest, so opozorili v IG Metallu. V letu 2024 je jeklarska industrija zabeležila padec prodaje za 5,3 milijarde evrov, konkurenčne pogoje pa bistveno otežujeta cenena konkurenca iz Azije, predvsem Kitajske, in carinska politika ZDA, poroča Tagesschau.

Izzivi industrije

Jeklarska industrija se sooča s številnimi težavami: visoki stroški energije in pritisk poceni jekla iz Azije predstavljajo velik izziv. Čeprav je Nemčija največja proizvajalka jekla v EU, evropska proizvodnja jekla na svetovni ravni znaša le 14 odstotkov, Azija pa pokriva skoraj tri četrtine svetovnega povpraševanja po jeklu. Takšne razmere so težke za domače proizvajalce, zato glasovi, kot so glasovi generalnega sekretarja CDU Carstena Linnemanna, glasno pozivajo k kazenskim carinam EU na cenovno politiko kitajskih konkurentov.

Po Groeblerjevih besedah ​​bo to dogajanje prizadelo zlasti regije v stiski, saj je veliko delovnih mest tukaj odvisnih od razvoja jeklarske industrije. Okoli 4 milijone ljudi je zaposlenih v jeklarski intenzivni industriji, od tega jih je okoli 90.000 neposredno vključenih v proizvodnjo jekla. Za zagotovitev socialnega miru z ohranjanjem delovnih mest v industriji je zato nujen premislek v politiki.

Prihodnji obeti in ukrepi

Žarek upanja bi lahko predstavljala načrtovana državno subvencionirana cena industrijske električne energije, ki naj bi se uveljavila od leta 2026 in bi lahko olajšala energetsko intenzivna podjetja. Poleg velikih podjetij, kot je Thyssenkrupp, ki namerava do leta 2030 svojo delovno silo zmanjšati s 27.000 na 16.000, poskušajo z varčevalnimi ukrepi v kadrovskem sektorju stroške zmanjšati tudi druga podjetja. Salzgitter denimo načrtuje letne prihranke v višini 500 milijonov evrov do leta 2028, kar bi lahko povzročilo tudi ukinjanje delovnih mest.

"Veliko je treba narediti," je nadaljeval Merz, in malo je znakov okrevanja povpraševanja, zlasti v sektorjih gradbeništva in strojništva. Pritisk je tukaj ogromen in brez podpore politikov je bilo na vrhu enotno mnenje, da bo panogo težko postaviti na noge. Pozive k takojšnjemu političnemu ukrepanju je mogoče slišati glasno in jasno.

Na splošno vrh jeklarjev kaže, da je čas ne le za sporočanje težav, ampak tudi za konkretne korake za izboljšanje položaja. Jeklarska industrija je in ostaja osrednji del nemškega gospodarstva, za zagotovitev njene prihodnosti pa so odgovorni vsi akterji.