Alarm z dronom pri BER: notranji senator poziva k takojšnjim obrambnim ukrepom!
Notranja senatorka Iris Spranger poziva k večji obrambi brezpilotnikov po motnjah na letališču BER. Trenutni varnostni ukrepi v središču pozornosti.

Alarm z dronom pri BER: notranji senator poziva k takojšnjim obrambnim ukrepom!
Danes, 1. novembra 2025, so teme varnosti in tehnologije v središču javnih razprav v Nemčiji. Nedavni incident na letališču BER je ponovno sprožil razpravo o potrebi po izboljšani obrambi brezpilotnih letal. Senatorka za notranje zadeve Iris Spranger poziva k več energije v boju proti tem nepooblaščenim letalom. Južnonemški poroča, da je bil letalski promet v Schönefeldu v petek zvečer ustavljen za skoraj dve uri zaradi opazovanja drona. Nekatere lete so morali preusmeriti, en let pa je bil celo odpovedan.
Notranja uprava v Berlinu že pripravlja ukrepe za odkrivanje in obrambo dronov. Spranger močno podpira zvezno pobudo za ustanovitev osrednjega obrambnega centra za brezpilotna letala in si prizadeva za nadaljnje nakupe na tem področju. Na potezo združevanja pristojnosti zvezne in državne vlade gledajo pozitivno. Bundeswehr bi moral zagotoviti tudi podporo pri obrambi brezpilotnih letal, vendar pod strogimi pravnimi zahtevami.
Pravne spremembe in prihajajoči izzivi
Hitro širjenje brezpilotnih letalskih sistemov predstavlja vedno večji izziv za varnost. Notranja uprava skupaj s predstavniškim domom pripravlja prilagoditev zakona o splošni varnosti in redu, da bi izboljšali pravni okvir za obrambo brezpilotnikov. V teku je tudi poročilo o stanju zveznega ministrstva za notranje zadeve, ki povzema zahteve za ukrepanje.
Vendar se zdi, da ni prizadeto samo letališče BER; Podobne incidente so zabeležili tudi na letališču v Münchnu. To sproža vprašanja o učinkovitosti obstoječih ukrepov za zaščito brezpilotnih letal in služi kot opozorilo za širšo razpravo o varnostnih strategijah.
Vzporednice z mednarodnimi trendi
V kontekstu varnostnih vprašanj velja pogledati tudi preko državnih meja. Tako pride ideja o digitalni suverenosti v ospredje, kot članek ZDNet poudarki. Avstrija je na primer uspešno prešla iz velikih tehnoloških podjetij na lastno platformo Nextcloud. Cilj te poteze, ki jo podpira pobuda EuroStack, je zaščititi občutljive podatke znotraj evropskih meja in zmanjšati odvisnost od tujih ponudnikov oblaka.
Podobna prizadevanja lahko opazimo v Nemčiji in drugih državah EU. Schleswig-Holstein je prešel na odprtokodno programsko opremo, da bi pridobil večji nadzor nad procesi, občutljivimi na podatke. Ti trendi kažejo, da se vprašanja digitalne in fizične varnosti vse bolj prepletajo in da igra osrednjo vlogo ureditev na lokalni in evropski ravni.
Skratka, zapletenost varnostnih razmer – tako v zračnem kot v digitalnem prostoru – nenehno prinaša nove izzive in odgovornosti. Sposobnost uspešnega premagovanja teh izzivov ne bo vplivala le na varnostne razmere, ampak tudi na razvoj naših družbenih struktur kot celote.