Ali obstaja nevarnost mega-zrušitve? Finančni trgi so na robu!

Ali obstaja nevarnost mega-zrušitve? Finančni trgi so na robu!

Mednarodni finančni trgi so trenutno na skalah. Pogled na trenutno situacijo kaže, da cenovni baloni v različnih sektorjih, kot so surovine, obveznice, nepremičnine in delnice, povzročajo velik nemir. Ti baloni lahko počijo postopoma ali s pokom, pri čemer vlagatelji pogosto utrpijo znatne izgube, ki v finančnem svetu veljajo za poučne. Glede na pretekle velike zlome, kot je pok internetnega balona leta 2000 ali finančna kriza leta 2008, so takšni dogodki redkejši, vendar imajo lahko uničujoče posledice. Süddeutsche poroča, da se zlasti manjši popravki cen pogosto obravnavajo kot znanilci večjih kriz, zlasti če se cenovni trendi še naprej dvigujejo.

Poseben poudarek je na ZDA, kjer so tehnološke delnice nedavno izgubile veliko vrednosti – vedenje, ki je bilo očitno že med carinsko vojno leta 2018. Ostaja negotovost glede tega, kateri dogodek bi lahko na koncu sprožil zlom borznega trga. Opaziti je mogoče, da veliko vlagateljev ravna z nekakšno precenjenostjo lastnega zaupanja, zaradi česar Bundesbank opozarja na močan padec cen in poziva banke, naj rezervirajo blažilnike izgub.

Vloga državnega dolga

Drugo tveganje, ki bremeni finančne trge, je visok državni dolg v območju evra. Banke imajo veliko državnih obveznic, kar povečuje zaskrbljenost, da bi finančne turbulence lahko pustile resne posledice tudi pri nas. Dejstvo, da bi lahko umetna inteligenca delovala kot potencialni povod za novo nesrečo, je še en zaskrbljujoč vidik. V središču opazovanj so predvsem velika ameriška tehnološka podjetja. Morebitna razprodaja v sektorju AI bi lahko imela daljnosežne gospodarske posledice, ne samo v ZDA.

V hipotetičnem scenariju borznega potresa, kjer so možne izgube od 30 do 40 odstotkov, bi to lahko izbrisalo bilijone dolarjev bogastva. Posebej prizadeti bi bili ameriški delavci in evropski investicijski skladi, kar bi lahko spodbudilo politično razpravo o odgovornosti in finančni pravičnosti – temi, o kateri se vse pogosteje razpravlja v Nemčiji in drugih državah.

Zgodovinske vzporednice in človeško vedenje

Kriza tulipanov iz 17. stoletja velja za zgodnji primer špekulativnega balona. Tu so cene čebulic tulipanov dosegale vrtoglave višine, dokler se trg ni sesul, ker kupcev ni bilo več. Iz tega je jasno razvidno, da bližajoči se finančni zlomi pogosto nimajo le ekonomskih vzrokov, ampak nanje močno vplivajo tudi psihološki dejavniki – človeška psiha in obnašanje na trgih. V preteklosti je bilo veliko takih tako imenovanih »borznih balonov«, ki so nastali zaradi pretiranih pričakovanj, padajočih obrestnih mer in špekulativnih naložb. Ne smemo pozabiti finančne krize leta 2008, dot-com balona in številnih drugih bančnih in valutnih kriz. [Bpb.de].

Glede na to dogajanje je jasno, da so trgi podvrženi stalnim nihanjem. Za sprejemanje pravih odločitev v teh nestanovitnih časih moraš imeti dober smisel. Vlagateljem svetujemo, da pozorno spremljajo signale in se pripravijo na morebitne spremembe. Prihodnji meseci bi lahko bili ključni za finančno stabilnost.