Mobilna radarska kamera v Ehingenu: Previdno, prehitra vožnja je draga!

Mobilna radarska kamera v Ehingenu: Previdno, prehitra vožnja je draga!

Vozniki v Ehingenu so danes še posebej težki, saj je policija postavila mobilni radar. Kot poroča News.de, bo meritev hitrosti ob 7.31 na lok. AN 49, poštna številka 91725, kjer velja omejitev hitrosti 100 km/h. Tukaj lahko stvari hitro postanejo drage, saj kršitve hitrosti ne povzročijo le globe, ampak tudi izgubo vozniškega dovoljenja.

Stalno spremljanje cestnega prometa je del prizadevanj policije v Baden-Württembergu za večjo varnost v cestnem prometu. Mobilne kamere za merjenje hitrosti je mogoče uporabljati prilagodljivo in za merjenje hitrosti mimo vozečih vozil uporabljajo radarske ali laserske naprave. Posnamejo se registrske tablice, v nekaterih primerih tudi obraz voznika, zaradi česar je nadzor še učinkovitejši.

Cilj spremljanja hitrosti

Kot pojasnjuje Bußgeldkatalog, je glavni cilj uveljavljanja hitrosti v Nemčiji spodbujanje varnosti v cestnem prometu. Voznike je treba z rednimi pregledi usposobiti za vožnjo po predpisih. Podatki iz prejšnjih let kažejo, da je samo v letu 2013 v Flensburgu več kot 5000 voznikov prejelo točke zaradi prehitre vožnje. Ta ukrep naj bi pripomogel k zmanjšanju števila nesreč in ozaveščanju o varnosti v cestnem prometu.

Način delovanja teh radarjev temelji na Dopplerjevem učinku, pri katerem se mimovozečim vozilom pošlje signal, da zazna njihovo hitrost. V primeru kršitev se fotografira in lastnik vozila prejme globo. Urejena so tudi dovoljena odstopanja pri meritvah hitrosti: za hitrosti pod 100 km/h se na primer odšteje 3 km/h, nad 100 km/h pavšalno 3 % hitrosti.

Tehnologija merjenja hitrosti

Tehnologija spremljanja hitrosti se je skozi desetletja še naprej razvijala. Wikipedia pojasnjuje, da je bil prvi prototip prometne radarske naprave predstavljen leta 1956. Mobilne radarske naprave so bile prvič uporabljene za nadzor hitrosti leta 1959. V Nemčiji so danes tako policija kot regionalni regulativni organi odgovorni za nadzor prometa, čeprav se odgovornost razlikuje glede na zvezno deželo.

Kritiki uveljavljanja hitrosti pogosto trdijo, da ti ukrepi ne služijo le varnosti v prometu, ampak zasledujejo tudi gospodarske interese. Prihodki od kazni se stekajo v javne proračune, vendar pogosto ne pokrijejo stroškov nadzora. Ta razprava se znova in znova odpira in kaže, kako občutljiva je tema v javnem diskurzu.

S prilagodljivo postavitvijo mobilnih radarjev za nadzor hitrosti postane nadzor ne le učinkovitejši, ampak tudi manj neprijeten za tiste, ki niso tako pozorni na hitrost. Vozniki v Ehingenu naj se zato držijo hitrosti in varno prispejo na cilj.