Junijski rekord: V Zahodni Evropi več kot 2300 mrtvih zaradi vročine zaradi podnebnih sprememb!

Junijski rekord: V Zahodni Evropi več kot 2300 mrtvih zaradi vročine zaradi podnebnih sprememb!

Junij 2023 bo zapisan v zgodovinskih knjigah zahodne Evrope kot rekorden mesec: zdaj je potrjeno, da je bil to najbolj vroč junij, kar so jih kdaj zabeležili, s povprečno temperaturo 20,49 stopinje Celzija. To kažejo najnovejši podatki službe EU za podnebne spremembe Copernicus, ki segajo v leto 1950. Še posebej eksplozivno: kot kaže obsežna študija, so bile v številnih mestih dosežene ekstremne temperature nad 40 stopinj Celzija, kar kaže tudi na uničujoče smrti zaradi vročine. Rezultat: V obdobju vročinskega vala od konca junija do začetka julija so v dvanajstih večjih evropskih mestih našteli skupno okoli 2300 smrti, kar je dramatično povečanje, ki je močno povezano s podnebnimi spremembami. Statistično je približno 1500 teh smrti neposredno pripisati naraščajočim temperaturam, ki jih povzroča globalno segrevanje. V času, ko mnogi še niso povsem občutili vročine, je bilo tveganje še posebej veliko. Brez vpliva podnebnih sprememb bi samo 800 ljudi umrlo zaradi vročine, kar poudarja zaskrbljujoč vpliv globalnega segrevanja. Poročila PZ News.

Če pogledamo številke podrobneje, postane jasno, da zaradi vročine trpijo predvsem starejši državljani. 88 odstotkov smrti zaradi vročine je prizadelo ljudi, stare 65 let in več. Številke so bile še posebej visoke v mestnih območjih, kot so Milano (320 dodatnih smrti), Barcelona (286) in Pariz (235). London (171) in Frankfurt (21) sta prav tako trpela zaradi ekstremnih temperatur, ki jih podnebne spremembe dvigujejo po vsem svetu in ne le v Evropi. Na svetovni ravni je bil junij 2023 tretji najtoplejši v zgodovini, svetovne temperature pa so se od predindustrijskih časov dvignile za 1,3 stopinje Celzija. To, da vročinski valovi povzročijo več smrti kot druge naravne nesreče, kot so poplave v Valenciji, v katerih je umrlo 224 ljudi, je tako zgovorno kot zaskrbljujoče. DW.de poudarja, da se najvišje dnevne temperature zaradi podnebnih sprememb dvignejo za 1 do 4 stopinje Celzija. In razlika le 2 do 3 stopinje lahko marsikomu pomeni življenjsko nevarno situacijo.

Učinki na zdravje in socialni izzivi

Posebej zaskrbljujoče so zdravstvene posledice vročine. Študije kažejo, da je samo poleti 2023 zaradi visokih temperatur v Evropi umrlo več kot 47.000 ljudi. Jasno je, da najbolj ranljive skupine ljudi, predvsem ljudje s predhodnimi boleznimi ali starejše generacije, trpijo predvsem zaradi toplotnega stresa. Inštitut Roberta Kocha ocenjuje, da bi lahko bilo dejansko število primerov, ki jih povzročajo tropske bolezni, ki jih prenašajo vrste, kot je azijski tigrasti komar, 40- do 50-krat večje od uradno dokumentiranih. Deutschlandfunk poudarja, da širjenje tovrstnih bolezni predstavlja veliko tveganje za zdravje in se pojavlja ob psiholoških izzivih, ki se pri mnogih ljudeh kažejo kot posledica podnebnih sprememb.

Politika je pred ogromnimi izzivi. Številna mesta še vedno niso ustrezno pripravljena na zdravstvena tveganja, ki jih povzročajo vročinski valovi, kar kritično preučujejo strokovnjaki, zlasti v Nemčiji. Pomanjkanje sence, premalo zelenih površin in pretirano tesnjenje so nekatere od težav, ki jih je treba obravnavati, da bi bolje preživeli vročinski val. Predlogi za ublažitev učinkov podnebnih sprememb, kot sta ustavitev kurjenja fosilnih goriv in širitev obnovljive energije, so resnično izziv, s katerim se mora družba soočiti. Ne smemo pozabiti, da ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam, kot je oblikovanje senčnih območij ali razširjen koncept toplotne zaščite, niso le smernice, temveč navodila za ukrepanje, ki bodo ključnega pomena za prihodnje generacije.