Toplotni prehod v Nellingenu: Ostfildern na poti do podnebne nevtralnosti!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Ostfildern načrtuje podnebno nevtralno ogrevalno omrežje do leta 2040. Študija izvedljivosti preučuje zgodovinska območja in ekonomsko upravičenost.

Ostfildern plant ein klimaneutrales Wärmenetz bis 2040. Machbarkeitsstudie untersucht historische Stadtteile und Wirtschaftlichkeit.
Ostfildern načrtuje podnebno nevtralno ogrevalno omrežje do leta 2040. Študija izvedljivosti preučuje zgodovinska območja in ekonomsko upravičenost.

Toplotni prehod v Nellingenu: Ostfildern na poti do podnebne nevtralnosti!

V Ostfildernu se bliža velik korak k podnebno nevtralni oskrbi s toploto: mesto je začelo študijo izvedljivosti za toplovodno omrežje v Nellingenu. To bi lahko zgodovinsko mestno jedro in številna gospodinjstva kmalu popeljalo v trajnostno prihodnost. Cilj je jasen: Ostfildern želi svojo oskrbo s toploto popolnoma preusmeriti na obnovljive vire energije do leta 2040. Trenutno pa je realnost videti drugačna, saj približno 80 % toplote trenutno prihaja iz fosilnih goriv, kot sta plin in nafta, kot Stuttgarter Novice poročajo.

Leta 2020 je bila potreba po toploti v Ostfildernu 350 gigavatnih ur, skoraj tri četrtine tega so porabila zasebna gospodinjstva. Stroškovni okvir za študijo izvedljivosti znaša dobrih 135.500 evrov, kar je pokrito z odobreno vlogo za financiranje Zveznega urada za gospodarstvo. Študija bo preučila tehnično izvedljivost in ekonomsko upravičenost načrtovanega toplovodnega omrežja ter pokazala, koliko bivalnih enot lahko potencialno koristi ta okolju prijazna rešitev.

Trajnostna oskrba s toploto

Toda kaj pravzaprav je ogrevalno omrežje in zakaj je tako pomembno? Ogrevalno omrežje predstavlja komunalno oskrbo s toploto, ki lahko drastično zmanjša porabo fosilnih goriv. Toploto iz obnovljivih virov, kot so geotermalna energija, sončna toplota ali odpadna toplota, dovajamo v hišo preko ustrezne infrastrukture. Po mnenju strokovnjakov pri Scientists4Future so ogrevalna omrežja še posebej ugodna, ker povzročajo veliko manj emisij CO2 in so dolgoročno tudi ekonomsko smiselna.

Prehod na takšne sisteme postaja vse bolj privlačen zaradi naraščajočih cen zemeljskega plina, ki jih povzroča konflikt v Ukrajini. Občine morajo strateško načrtovati oskrbo s toploto, da bi do leta 2045 občutno zmanjšale toplogredne pline, ki nastajajo zaradi prometa v stavbah. Pomen trdnega načrtovanja se odraža tudi v specifičnem procesu, ki mu zdaj sledi Ostfildern.

Primer Berlina

Pogled na Berlin bi lahko pokazal, kako lahko deluje: v okrožju Steglitz-Zehlendorf se trenutno izvaja nov gradbeni projekt na nekdanjem vojaškem poligonu. Na približno 36 hektarih se gradi okoli 2.500 stanovanj ter izobraževalnih in rekreacijskih površin, ki so povezane z brezemisijskim ogrevalnim omrežjem. Študija izvedljivosti za to je bila nazadnje zaključena marca 2025 in tudi tukaj je poudarek na tehničnih in ekonomskih vidikih, da bi zagotovili dolgoročno trajnostno in donosno oskrbo s toploto, poroča ecomind. Ti načrti med drugim vključujejo uporabo geotermalne energije in toplotnih črpalk zrak-voda, kar omogoča pokrivanje skupne toplotne potrebe v višini približno 5.329 MWh letno iz obnovljivih virov.

Tak pristop bi lahko služil kot model za številna druga mesta. Razprave o oblikovanju skupnih sistemov za oskrbo s toploto postajajo vse glasnejše v lokalni politiki in čas je za dobro roko pri načrtovanju v Ostfildernu in širše. Konec koncev prihodnost ni odvisna le od današnjih odločitev, ampak tudi od konkretnih korakov, ki so nujni za izvedbo projektov komunalnega ogrevanja.