Freiburg: Več sto protestira proti Merzovim kontroverznim izjavam!

Freiburg: Več sto protestira proti Merzovim kontroverznim izjavam!

25. oktobra 2025 se je na stotine ljudi zbralo v stari sinagogi v Freiburgu na impresivnih demonstracijah proti izjavam kanclerja Friedricha Merza. Povod za protest je bila izjava Merza, v kateri je govoril o problemih v »mestni krajini« v povezavi s prebivalstvom, ki je doživelo migracije, kar je povzročilo veliko razdraženost. Organizatorji so prvotno prijavili 200 udeležencev, policija pa je število prisotnih ocenila na okoli 600, kar kaže na živahno udeležbo in veliko zanimanje za to temo. JZV poroča, da so demonstracije organizirale različne pobude in politične skupine, vključno z zavezništvom "Neodvisne ženske Freiburg" in stranko Die Linke.

Udeleženci so bili povabljeni, da se pojavijo s plakati, zložljivimi stoli ali v kostumih, ki simbolizirajo raznolikost družbe. Med udeleženci je bila tudi 60-letna Martje Ahrens, ki je poudarila pomen solidarnosti v času premikanja na desnico. 20-letni aktivistki Lia K. in Emma W. sta ostro kritizirali Merza: medtem ko je Lia Merza obtožila izkoriščanja pravic žensk, je Emma poudarila, da njegove izjave uporabljajo rasistične stereotipe. Demonstracija je nastala v pogovoru med socialnim delavcem Arminom Fahlom in prijatelji, v katerem so razpravljali o učinkih premika v desno na migrantske otroke.

Merzove polemike v kontekstu

Te Merzove izjave niso osamljene. Pred dnevi je kancler v Brandenburgu sporočil, da je vlada drastično zmanjšala število novih prošenj za azil. Opozoril je na 60-odstotni padec od avgusta 2024 do avgusta 2025. Kljub temu je njegova uporaba izraza »mestna krajina« naletela na ostro kritiko, ki jo dojemajo kot diskriminatorno in škodljivo. Zlasti vodja Zelenih Katharina Dröge je pozvala k več spodobnosti v politični retoriki in opozorila na posledice tovrstnih izjav. dnevne novice poudarja, da se ta izraz pogosto uporablja kot skrita šifra za ljudi, ki jih ne dojemajo kot »Nemce« ali »bele«.

Uporaba tovrstnih izrazov krepi kolektivni občutek nelagodja v družbi in legitimizira razdiralno vedenje, kot pojasnjuje sociologinja Nina Perkowski. Študije kažejo, da se je strah pred kriminalom in rasizmom med prebivalstvom povečal, nenazadnje tudi zaradi medijskega pritiska in desničarskega ekstremističnega diskurza. Predvsem mladi so razvili večjo zavest o teh problemih in so vedno bolj pripravljeni prevzeti aktivno vlogo proti rasizmu in diskriminaciji.

Rastoča protestna kultura

Zaveza proti rasizmu se je v Nemčiji v zadnjih letih močno povečala. Nedavna študija kaže, da se je delež ljudi, ki se udeležujejo protestov proti rasizmu, povečal s 4 odstotkov spomladi 2023 na 17 odstotkov poleti 2024. To ustreza štirikratnemu povečanju, npr. interkulturwoche.de poročali. Mnogi ljudje vidijo rasizem, diskriminacijo in socialno izključenost kot resne grožnje svoji varnosti.

Ta naraščajoča protestna kultura kaže, da so protirasistična gibanja v Nemčiji vse prej kot obrobni pojav. Predvsem mlajši in akademsko izobraženi kažejo visoko pripravljenost za delovanje za raznolikost in proti diskriminaciji. S pobudami, kot je ta demonstracija, postane jasno, da so glasovi civilne družbe vse glasnejši in se borijo proti delitvi družbe.