Učitelji v stiski: Šolske reforme potiskajo lakoto po izobraževanju do skrajnosti!

Učitelji v stiski: Šolske reforme potiskajo lakoto po izobraževanju do skrajnosti!

V zaskrbljujočih razmerah so se strokovnjaki za izobraževanje in predstavniki šol zbrali na srednji šoli Gosheim-Wehingen. Poslanec državnega parlamenta Niko Reith iz FDP je ljudi povabil na to »okroglo mizo«, da bi razpravljali o perečih izzivih v šolskem sistemu. Razlog za to so prihajajoče reforme in državne volitve 8. marca 2026. Med prisotnimi na srečanju sta bila rektorica Christiane Glaser in prorektorica Oreste Föhr iz srednje šole Gosheim-Wehingen ter Patricia Staron in Heiko Keller iz drugih izobraževalnih ustanov.

Osrednja tema je bila šolska reforma, ki bo v Baden-Württembergu začela veljati s šolskim letom 2024/25. To med drugim spremlja ponovna uvedba priporočila obvezne osnovne šole za srednje šole in črtanje srednješolskega spričevala. S prihodnjim šolskim letom 2025/26 se vrača tudi devetletka (G9). Patricia Staron je v tem kontekstu povedala, da spremembe že močno obremenjujejo šolski vsakdan, s čimer so se strinjali tudi prisotni. Vse bolj sta potrebni jasna struktura in premišljena implementacija novih idej.

Ogromne šole

Šolam pa ne delajo preglavic le strukturne spremembe. Namestnik direktorja Heiko Keller je izpostavil izvajanje teh reform in kritiziral dejstvo, da številni novi predpisi še niso jasno opredeljeni. Predvsem novi obvezni predmet Informacijska in medijska vzgoja postavlja vprašanja. Nezadovoljstvo povzročajo tudi visoke administrativne obremenitve tajnikov šol, saj pogosto ni zagotovljeno ustrezno plačilo.

Drugi pereč problem je inkluzivno izobraževanje. Kar zadeva ravnanje s težavnimi otroki, je veliko negotovosti in mnoge šole se v tem pogledu počutijo same. Kljub pravici do nediskriminatorne in pravične izobrazbe za vse učence status quo še vedno kaže precejšen potencial za izboljšave od ratifikacije konvencije ZN o pravicah invalidov, ugotavlja fundacija Bertelsmann.

Vidne posledice izostajanja

Posledice koronske pandemije se poznajo tudi v vse večjem številu izostankov. Učitelji vse pogosteje prevzemajo dodatne vloge, kot so psihologi ali socialni delavci, kar breme še povečuje. Usmeritve Ministrstva za kulturo za boj proti izostajanju od pouka pedagogi ocenjujejo kot neustrezne, kar kaže na nujno ukrepanje.

"Tukaj dosegamo svoje meje!"– Tako je učiteljica povzela občutke številnih kolegov. Potreba po večjem spoštovanju izobraževalnega dela je vseprisotna. Študija kaže, da so motivirani učitelji najpomembnejši dejavnik učnega uspeha učencev. To gre z roko v roki z ugotovitvami, da lahko individualna podpora in manjši razredi odločilno prispevajo k učni uspešnosti. Pri tem se postavlja vprašanje, kako naj bodo šole zasnovane v prihodnosti.

Zahteve izobraževalnega sistema se povečujejo, potrebe otrok pa vse bolj raznolike. Razprava o šolskih reformah kaže jasne težnje: izobraževanje je pomembna dobrina, ki je osrednjega pomena za blaginjo posameznika in naše družbe. Ko gre za prihodnost naših šol, nihče ne sme biti zapostavljen.

Rezultati trenutnih razprav bodo pokazali, v kolikšni meri se lahko izobraževalna politika v Baden-Württembergu odzove na izzive. Samo upamo lahko, da bodo ta pomembna vprašanja upoštevana na prihajajočih državnih volitvah.