Augsburški menihi že 200 let hranijo vremenske podatke za prihodnost!

Augsburški menihi že 200 let hranijo vremenske podatke za prihodnost!

Pogled v preteklost in prihodnost: benediktinci v samostanu sv. Štefana v Augsburgu beležijo vreme že več kot 200 let. Ta tradicija sega v leto 1813, ko je duhovnik in meteorolog Augustin Stark začel s prvimi zapisi. Svoje dragocene podatke je dal menihom s prošnjo, naj nadaljujejo to pomembno vedo. Danes, 18. junija 2025, so menihi vsako jutro z živosrebrnega termometra v vremenski hišici odčitali trenutne vrednosti in jih ročno zapisali. V notranjosti hiše je tudi termohigrometer, ki stalno beleži temperaturo in vlago ter to dokumentira na vrtljivem traku papirja.

Kot je v nedavni oddaji pojasnil pater Gregor, se ta list papirja zamenja vsakih sedem dni in shrani v samostanskem arhivu. Zapisi iz leta 1816 na primer vsebujejo dokumentirane datume leta brez poletja, ki ga je povzročil izbruh vulkana Tambora v Indoneziji. Ti zgodovinski podatki nam ne dajejo le vpogleda v vreme v preteklih stoletjih, temveč odražajo tudi podnebne spremembe, ki kažejo naraščajočo povprečno temperaturo v zadnjih 20 letih.

Dragocen podatkovni zaklad za znanost in družbo

Vremenska postaja, ki jo še naprej zasebno upravljajo menihi, je bila do sedemdesetih let prejšnjega stoletja pomembna tudi za nemško vremensko službo. Meteorolog Klaus Hager meniške posnetke opisuje kot nepogrešljivo zakladnico podatkov. Kljub dejstvu, da danes ni uradne uporabe, znanstveno zanimanje za natančne dolgoročne vremenske podatke ostaja veliko. Pater Gregor poudarja, da nadaljevanje teh zapisov ni le zasebno veselje, ampak tudi družbena odgovornost.

V zadnjih 13 letih so na samostanskem vrtu postavili tudi elektronsko merilno napravo, ki beleži različne vremenske parametre: od temperature in vlažnosti do količine dežja in trajanja sončnega obsevanja. Zainteresirani občani si lahko rezultate tega sodobnega sistema ogledajo na spletni strani samostana. Vendar menih ugotavlja, da bo tradicionalno vremensko postajo sčasoma treba nadgraditi in da so trenutno težave pri pridobivanju potrebnih rezervnih delov.

Preteklost sreča prihodnost

Da bi bili podatki med starim in novim merilnim sistemom primerljivi, je nujno obdobje prekrivanja obeh sistemov, kar za samostanske meteorologe predstavlja dodatne izzive. Zanimivo je videti, kako se bodo razvijale raziskave podnebja in vremena, medtem ko bodo menihi še naprej opravljali svojo dragoceno nalogo. Samostan ni zavezan le znanosti, ampak tudi javnosti, kar poudarja pomen njegovih stoletij starih zapisov.

Poleg tega podatke, ki jih zbirajo menihi, različne ustanove, kot je nemška meteorološka služba, integrirajo v obsežne zgodovinske in aktualne meteorološke baze podatkov, ki nam pomagajo pri boljšem razumevanju podnebja in vremenskih pojavov. Vremenski podatki DWD zagotavljajo nepogrešljiv kontekst za razvrščanje teh zapisov in analizo razvoja regionalnega podnebja.

Kako občutljivo in odgovorno ravnamo s podatki, kažejo tudi informacije o varstvu podatkov, ki jih pokriva Meteostat. [Politika zasebnosti] Meteostata (https://meteostat.net/de/privacy) zagotavlja informacije o uporabi in ravnanju s podatki v povezavi z vremenskimi meritvami. Jasno je torej, da je tudi v digitalni dobi obravnava informacij o vremenu in podnebju izrednega pomena.

Vremenska postaja v samostanu svetega Štefana ostaja ne le zanimiv relikt preteklosti, ampak je tudi živ del naše prihodnosti, ki jo povezujejo tradicija, znanost in neumorni raziskovalni duh menihov.