Mesto Bayreuth opozarja: Previdno z lažnimi informacijami o odlaganju odpadkov!

Mesto Bayreuth opozarja: Previdno z lažnimi informacijami o odlaganju odpadkov!

Mesto Bayreuth je trenutno v središču pozornosti, ko gre za širjenje dezinformacij o odlaganju odpadkov. Prebivalce pozivajo, naj se ne zanašajo na informacije, ki jih v iskalnikih ustvari umetna inteligenca (AI). Kot poudarjajo na mestni upravi, ti pogosto posredujejo napačne ali zavajajoče podatke o problematiki odlaganja. Vprašljive informacije, ki lahko povzročijo nesporazume, se pojavljajo v rednih časovnih presledkih, mesto pa meščane poziva, naj se zanašajo le na uradne vire. Zanesljive informacije je mogoče najti na spletni strani gradbeništva mesta in v različnih aplikacijah za odpadke, nekatere od njih ponuja tudi mesto. O tem poroča v kurir.

Toda od kod ta zaskrbljenost glede lažnih novic? Vse bolj postaja jasno, da ima umetna inteligenca nevarno vlogo ne le v vsakdanjem življenju, temveč tudi pri širjenju političnih in družbenih informacij. Profesor Stefan Feuerriegel, ki vodi Inštitut za umetno inteligenco (AI) v managementu na LMU, opozarja na izjemno eksplozivno moč dezinformacij, ki jih ustvarja AI. Z uporabo najnovejše tehnologije je mogoče ustvariti prepričljiva besedila, slike in celo glasove, ki jih je pogosto težko prepoznati kot lažne. Primer, ki še vedno ostaja v spominu mnogih, je virusna podoba papeža Frančiška, ustvarjena z umetno inteligenco, ki je zavajala ljudi po vsem svetu. Pomembne so podrobnosti: kljub tehnološkemu napredku ima umetna inteligenca še vedno težave z nekaterimi vidiki, kot je predstavitev rok ali zapletenih ozadij. Vendar pa je te pomanjkljivosti mogoče nadomestiti s personalizacijo vsebine in ciljanjem na ciljne skupine Univerza Ludwiga Maximiliana pojasnil.

Nevarnost dezinformacij

Lažne novice in dezinformacije najdejo plodna tla na družbenih omrežjih, kar spodbuja širjenje tovrstnih lažnih informacij. Po podatkih Zvezne agencije za državljansko izobraževanje študije kažejo, da je manj kot 1 % vsebine, uporabljene na internetu, mogoče opredeliti kot lažne novice. Zaskrbljujoče pa je, da se tovrstne vsebine pogosto še posebej intenzivno konzumirajo v določenih družbenih skupinah. Nizka stopnja zaupanja v politične in medijske institucije povečuje dovzetnost za tovrstna poročanja. To se kaže tudi v dogajanju ob izvolitvi Donalda Trumpa oziroma referendumu o brexitu, kjer so se namerno širile lažne informacije. Zanimivo je, da so se v zadnjih letih močno povečale tudi empirične raziskave na temo lažnih novic in dezinformacij – nenazadnje kot odziv na spreminjajoče se politične razmere in uporabo družbenih medijev. Poročila o tem Zvezna agencija za državljansko izobraževanje.

Ena točka, ki je bila v zadnjih razpravah vedno znova omenjena, je vloga medijske pismenosti. Strokovnjaki se strinjajo: medijska pismenost je ključ do boja proti lažnim novicam. Uporabniki bi se morali naučiti kritično postavljati vprašanja o informacijah in primerjati različne vire, da bi preprečili poplavo dezinformacij. Od političnih akterjev se prav tako zahteva, da sprejmejo učinkovite ukrepe in podprejo pobude, kot je "EU vs. Disinfo". Ti borci proti dezinformacijam poskušajo postaviti enotne standarde v boju proti lažnim novicam.

V času, ko informacijska krajina postaja vse bolj zapletena, je ključnega pomena, da tako uporabniki kot operaterji platform delujejo proaktivno. Bistvenega pomena so večja ozaveščenost, pregledno preverjanje dejstev in kritičen pregled vsebine. Le tako lahko vsak posameznik poskrbi zase in loči resnico od laži – izziv, ki zadeva vse nas in katerega premagovanje v našem digitaliziranem svetu postaja vse pomembnejše.