Mesto Bayreuth opozarja: Pozornost lažnih informacij za odstranjevanje odpadkov!

Mesto Bayreuth opozarja: Pozornost lažnih informacij za odstranjevanje odpadkov!

Bayreuth, Deutschland - Mesto Bayreuth je trenutno v središču pozornosti, ko gre za širjenje napačnih informacij za odstranjevanje odpadkov. Prebivalci nujno opozorijo, da se v iskalnikih ne zanašajo na informacije, ki jih ustvarja umetna inteligenca (AI). Kot poudarja mestna uprava, ti pogosto napačni ali zavajajoči podatki zagotavljajo vprašanja, pomembna za odstranjevanje. V rednih presledkih se pojavljajo zasliševalni podatki, ki lahko privedejo do nesporazumov, mesto pa poziva državljane, da se držijo izključno na uradnih virih. Zanesljive informacije najdete na spletni strani Stadtbauhof in v različnih aplikacijah za odpadke, od katerih nekatere nudi tudi mesto. O tem poroča kirier .

Toda od kod prihaja ta skrb za ponarejene novice? Vse bolj jasno je, da umetna inteligenca ne igra samo nevarno vlogo v vsakdanjem življenju, ampak tudi v političnih in družbenih informacijah. Profesor Stefan Feuerriegel, ki vodi Inštitut za umetno inteligenco (AI) v upravljanju na LMU, kaže na ogromno eksplozivno silo AI, ki je ustvarila dezinformacijo. S pomočjo najnovejših tehnologij je mogoče ustvariti prepričljiva besedila, slike in celo glasove, ki jih pogosto težko prepoznamo kot ponaredek. Primer, ki ostane v spomin mnogih, je viralno razširjena slika papeža Frančiška, ki je zavajala ljudi po vsem svetu. Podrobnosti so odvisne od: Kljub tehnološkemu napredku ima AI še vedno težave z določenimi vidiki, kot je reprezentacija rok ali zapleteno ozadje. Vendar je mogoče te pomanjkljivosti nadomestiti s personalizacijo vsebinskega in ciljnega skupinskega usmerjenega pristopa, kot je

Tveganje za dezinformacijo

ponarejene novice in dezinformacije Poiščite rodovitna tla na družbenih omrežjih, ki dajejo prednost širjenju takšnih napačnih informacij. Po podatkih Zveznega centra za politično izobraževanje je treba manj kot 1 % vsebine, porabljene na internetu, uvrstiti med lažne novice. Vendar je zaskrbljujoče, da se takšne vsebine v nekaterih družbenih skupinah pogosto porabijo posebej intenzivno. Nizko napredovanje zaupanja v politične in medijske institucije spodbuja dovzetnost za takšna poročila. To je mogoče videti tudi v dogodkih, povezanih z volitvami Donalda Trumpa ali referendumom o Brexitu, kjer so se širijo napačne informacije. Zanimivo je, da so se empirične raziskave na temo ponarejenih novic in dezinformacij v zadnjih letih nenadoma povečale - nenazadnje kot odgovor na spremenjeni politični okvir in uporabo družbenih medijev. Zvezni center za politično izobraževanje .

Točka, ki se v zadnjih razpravah večkrat sprejema, je vloga medijske opismenjevanja. Strokovnjaki se strinjajo: medijska pismenost je ključna za boj proti lažnim novicam. Uporabniki bi se morali naučiti kritično dvomiti v informacije in primerjati različne vire, da bi preprečili poplavo dezinformacij. Politični akterji morajo sprejeti tudi učinkovite ukrepe in podpirati pobude, kot je "EU proti Disinfo". Ti borci poskušajo določiti enotne standarde v boju proti ponarejenim novicam.

V času, ko informacijska pokrajina postaja vse bolj zapletena, je ključnega pomena, da tako uporabniki kot upravljavci platforme delujejo proaktivno. Povečana preobčutljivost, prozorna preverjanja dejstev in kritični pregled vsebine so bistveni. To je edini način, da poskrbimo drug za drugega in ločimo resnico od laži - izziv, ki prizadene vse nas in katerih obvladovanje v našem digitaliziranem svetu postaja pomembnejše.