Starostna diskriminacija: Gronemeyer opozarja na nevarnosti za družbo

Starostna diskriminacija: Gronemeyer opozarja na nevarnosti za družbo

2. novembra 2025 so se ljudje zbrali v Ebersbergu, da bi govorili o eksplozivni temi: vplivu generacijskih konfliktov na naše družbene interakcije. Priznani profesor sociologije Reimer Gronemeyer je z navdušujočim govorom odprl »tedne strpnosti« v okrožnem uradu. Boril se je proti staranju in postavljal vprašanje, ali je starejša generacija ustvarila blaginjo ali pahnila svet v krizo. Ta razprava poteka v kontekstu vedno večjega generacijskega prepada, ki vpliva na vse nas.

Gronemeyer, ki je odraščal v času vojne in lakote in je zdaj star 86 let, je predstavil tudi svojo novo knjigo “Zavrnjeni – Zakaj starostna diskriminacija škodi naši družbi”. Tu obravnava včasih nespoštljive načine ravnanja s starejšimi v naši družbi, na primer v spletnem bančništvu ali v cestnem prometu. V državah, kot je Afrika, pa doživlja drugačen odnos do starejših, za katerega je značilno spoštovanje.

Generacije v primerjavi

Ta vprašanja niso le teoretična. Kot študija v Daily Mirror kaže, da se je podoba generacijskih konfliktov bistveno spremenila. Jannes Jacobsen, vodja raziskave, poudarja, da ni bistvenih razlik v angažiranosti prostovoljcev med različnimi starostnimi skupinami. Približno 20–30 odstotkov vsake starostne skupine je dejavno vključenih v prostovoljno delo – zanimiva številka, ki izpodbija splošno podobo generacijskega konflikta.

Gronemeyerjeva ne le poziva starejšo generacijo, naj se zave svoje odgovornosti, ampak tudi mlajšo generacijo poziva k iskanju rešitev za oskrbninsko katastrofo. Ta medsebojna odgovornost bi lahko bila ključna za premagovanje razkola med generacijami. Vključevanje starejših v družbo je treba razumeti kot skupni projekt, ki vpliva na obe strani.

Predanost je ključna

Drugi vidik, ki ga Gronemeyer izpostavlja, je pomen družbene angažiranosti, ne glede na starost. Študija kaže, da so za zaroko ključne osebne okoliščine in nepredvideni dogodki, ne le starost ali medgeneracijske razlike. Predvsem krize, kot je korona pandemija, so pokazale, da je pripravljenost za prostovoljno delo vse večja. Točka, ki jo poudarja ne le Gronemeyer, ampak tudi znanstveniki: Prostovoljstvo je dragocena podpora socialni državi, zlasti v težkih časih.

Še toliko bolj pomembno je, da tako mladi kot starejši »pazijo drug na drugega« in kažejo pripravljenost za sodelovanje. Odgovornost za spodbujanje spoštljivega sobivanja je enako na vseh generacijah. To ne sme biti samo prazna retorika, ampak mora spodbuditi dejanja. Navsezadnje lahko harmonično sobivanje uspe le, če stopimo skupaj.