Tihotapska goljufija: Družina plačala 7000 evrov in še vedno v slepi ulici!

Tihotapska goljufija: Družina plačala 7000 evrov in še vedno v slepi ulici!

Zadnji incident na nemški meji znova osvetli izzive evropske azilne politike. Zvezna policija je v zadnjih dneh odkrila več primerov nezakonitih prehodov meje, ki razkrivajo globlje težave znotraj azilnega sistema.

Zgodaj zjutraj je zvezna policija preverila avtobus na dolge razdalje, ki je vozil iz Torina v Nürnberg. Med potniki je bil tudi Egipčan brez osebne izkaznice, ki je v Milanu od osumljenega tihotapca kupil avtobusno vozovnico za 200 evrov. Njegov položaj ni bil preveč prijeten, saj je leta 2022 v Italiji vložil negativno prošnjo za azil in mu je zdaj grozil zapor. Po pregledu je bil odpeljan v deportacijski pripor Eichstätt, od koder bo organizirana njegova vrnitev v domovino. O tem je poročal švabski.

Družinska zgodovina na meji

Le nekaj ur kasneje je policija ustavila še en avtobus, ki je vozil iz Milana v München. Na krovu je bila sirska družina, ki so jo sestavljali 25-letni moški, 21-letna ženska in njun triletni otrok. Prav tako so prišli brez veljavnih potnih listin in so svoje osebne podatke sprva posredovali ustno. So pa policisti v prtljagi našli italijanska uradna pisma z lažnimi podatki.

Moški je pojasnil, da so po nekaj mesecih, ki so jih preživeli v Grčiji, želeli odpotovati k njegovemu bratu v Saarland. Družina bi domnevni tihotapski organizaciji za svoje potovanje plačala ogromnih 7000 evrov. Tako kot v prvem primeru se je potovanje družine končalo s pošiljanjem nazaj v Avstrijo.

Pravni položaj v azilnem postopku

Ti dogodki so del večjega problema. Glede na sodbo Evropskega sodišča (ES) z dne 19. decembra 2024 predpostavka o sistemskih pomanjkljivostih italijanskega azilnega sistema na splošno ni upravičena. To pomeni, da morajo države članice vedno opraviti individualno oceno prošenj za azil. Ta odločitev ima daljnosežne posledice za odgovornosti v EU, zlasti ko čakajo vrnitve v Italijo. Sodni postopek v Nemčiji je pred tem zavrnitev prošenj za azil in odreditev deportacij v Italijo označil za zakonite, najnovejša odločitev Sodišča Evropskih skupnosti pa postavlja pod vprašaj, kako Infopoint Evropa poročali.

Eksternalizacija azilne politike

Eno glavnih vprašanj evropske azilne politike je vprašanje »eksternalizacije«. O tej strategiji se razpravlja že od devetdesetih let prejšnjega stoletja in poskuša preseliti azilne postopke v države zunaj EU. Aktualen primer je sporazum med Italijo in Albanijo o vzpostavitvi sprejemnih centrov. Ideja za njim je upočasniti dotok prosilcev za azil in vzeti veter iz jader desnim populističnim strankam. Vendar eksternalizacija predstavlja tudi nekatera tveganja, kot so pravni in etični pomisleki bpb.de razjasniti.

Vztrajno visoko število prošenj za azil v EU, ki je leta 2023 preseglo milijon, predstavlja ogromen izziv. Politiki so pozvani, da najdejo praktične rešitve za soočanje z naraščajočim številom in hkrati zaščitijo pravice beguncev in migrantov. Le z usklajeno in pošteno azilno politiko lahko EU izpolni svojo humanitarno odgovornost.