Župani alarmirajo: občine v finančni krizi!
3. novembra 2025 župani nemških mest pozivajo k večji podpori proti občinski finančni krizi, medtem ko Bavarska predstavlja paket pomoči.

Župani alarmirajo: občine v finančni krizi!
V zaskrbljujočem razpletu dogodkov je 13 županov nemških prestolnic danes poslalo podžigajoče pismo kanclerju Friedrichu Merzu. Nujno zahtevajo več podpore zvezne vlade, da bi se spopadli z zaskrbljujočim finančnim položajem občin. Tako poroča Južnonemški časopis.
Javni dolg bo leta 2025 dosegel novo rekordno raven. Mesta to ne pustijo neprizadeta, saj izdatki že v mnogih primerih presegajo prihodke. Zlasti občine na Bavarskem so močno prizadete. Zaradi tega se mesta, občine, četrti in četrti obračajo na pristojne institucije, da bi jih finančno razbremenili. Trenutno se morajo številne občine zatekati k rezervam, prodajati nepremičnine in najemati posojila, da lahko preživijo.
Izziv za prihodnost
Finančna situacija je zapletena in zanjo je značilno nenehno dajanje in jemanje. Vendar pa je dogovor med bavarsko deželno vlado in občinskimi združenji naredil korak k izboljšanju. Po Bayern.de Občinska finančna izravnava za leto 2025 se bo povečala na skupaj 11,98 milijarde evrov, kar v primerjavi z letom prej ustreza povečanju za 608,6 milijona evrov. Becker Lutz, bavarski notranji minister, poudarja, da so bila ta pogajanja sicer zahtevna, a jih je zaznamovalo medsebojno spoštovanje in poudarja pomen zdravih občinskih financ.
Predvsem ključna dajanja, ki se bodo povečala za 408,8 milijona evrov na dobrih 4,85 milijarde evrov, bi lahko bila marsikateri občini v veliko pomoč. Finančna sredstva pa ne bi smela reševati le trenutnih izzivov, temveč se prelivati v prihodnje naložbe. Med drugim je 800 milijonov evrov namenjenih za naložbe v bolnišnice in 446 milijonov evrov za investicijsko olajšavo.
Pogled v prihodnost
Glede na to Občinsko finančno poročilo 2025 Primanjkljaj občin v Nemčiji leta 2024 bi lahko postavil pod vprašaj finančno sposobnost občin za ukrepanje. Šibki davčni prihodki in nenadzorovana poraba na področjih, kot so kadri, materialni izdatki in socialna pomoč, razmere zaostrujejo. Sodišča postavljajo tudi vprašanje o potrebi po državni reformi, saj so naloge pogosto prevelike.
Obeti za prihodnja leta niso preveč optimistični. Stopnje inflacije še dodatno otežujejo finančno načrtovanje občin. Številnih delovnih mest ni mogoče zapolniti, ker proračunske razmere ne dopuščajo prožnosti. Članica uprave Brigitte Mohn poudarja, da je čas, da se lotimo strukturnih problemov in občinam damo jasno finančno odgovornost. Socialno kohezijo v mestih je mogoče zagotoviti le z močno zavezanostjo zvezne in državne vlade.
Izzivi, s katerimi se soočajo občine, niso le finančni. Izkazalo se je, da je socialna kohezija pomembna za skupno dobro in da je potrebna ustrezna podpora. Aktualna proračunska posvetovanja bodo pokazala, ali bodo napovedane občinske finančne izravnalne in druge pomoči zadostovale za vzdržno razbremenitev občin.