Bremerhaven: Raziskovalci razblinijo mit o arktičnem ledu!

Bremerhaven: Raziskovalci razblinijo mit o arktičnem ledu!

V presenetljivem obratu so raziskovalci na Inštitutu Alfreda Wegenerja (AWI) v Bremerhavnu podvomili o domnevi o Arktiki, za katero so dolgo mislili, da je resnična. kako t na spletu Po poročanju so novi podatki pokazali, da Arktika v najhladnejših ledenih dobah ni imela neprekinjene, masivne ledene police. To je izjemna ugotovitev, ki bi lahko spremenila razumevanje podnebnih razmer na Arktiki.

Študija, ki je bila podprta tudi med nedavno ekspedicijo raziskovalnega ledolomilca Polarstern, je pokazala, da je bila Arktika prekrita s sezonskim morskim ledom tudi v izjemno mrzlih obdobjih v zadnjih 750.000 letih. Očitno so vedno obstajali deli odprte vode, kar zavrača prejšnjo idejo o skoraj neprekinjenem ledenem pokrovu. Jochen Knies, glavni avtor študije, ugotavlja, da čeprav so občasno kratkotrajne ledene police morda obstajale lokalno, velikanske ledene plošče ni bilo.

Nova spoznanja z analizo sedimentov

Da bi dosegli te rezultate, so znanstveniki vzeli sedimentna jedra z morskega dna osrednjega Arktičnega oceana in planote Yermak severno od Svalbarda. Ta jedra so vsebovala kemične sledi alg, ki so živele v oceanu skozi vse letne čase. Predvsem molekulo IP25, ki jo proizvajajo alge pod sezonskim morskim ledom, je bilo redno zaznati. To nakazuje, da se je morski led dinamično širil in umikal z letnimi časi, kar je ključni namig za razmere na Arktiki.

Poleg tega je ekipa uporabila model zemeljskega sistema z visoko ločljivostjo za simulacijo podnebnih razmer v dveh ekstremno hladnih obdobjih. Te simulacije potrjujejo rezultate analiz sedimentov: topla atlantska voda je tekla tudi v Arktiko v ledenih dobah, tako da so deli oceana ostali brez ledu. Ti premiki so privedli tudi do nastanka razpok in odprtih prostorov v ledu, ki so prepuščali svetlobo v vodo in ustvarjali habitate.

Vpliv na prihodnje podnebne modele

Rezultati te raziskave niso pomembni le za razumevanje preteklih podnebnih ciklov, ampak imajo tudi posledice za prihodnje podnebne napovedi. Dejstvo, da se Arktika trenutno segreva več kot dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, je zaskrbljujoče, saj bo to močno vplivalo na ledeni pokrov morja in dinamiko oceanov. Boljše razumevanje teh procesov lahko pomaga pri razvoju natančnejših modelov za prihodnje spremembe, kot npr AWI predstavlja.

Druga skupina 50 znanstvenikov ta teden začenja dvomesečno ekspedicijo na Arktiki, da bi zbrala podatke o učinkih podnebnih sprememb. kako dnevne novice poročajo, pot ledolomilca "Polarstern" vodi zahodno mimo Spitsbergna proti severnemu polu. Cilj te odprave je preučiti debelino morskega ledu med poletnim taljenjem, da bi prišli do nadaljnjih zaključkov o učinkih globalnega segrevanja.

Ta raziskava je zato ključnega pomena za izboljšanje našega razumevanja zapletenih interakcij v enem od ranljivih ekosistemov našega planeta in za zagotovitev trdne podlage za prihodnje podnebne modele.