Suche
Mein Konto
Najboljšemu etiopskemu tekaču Hirsuatu grozi deportacija: Zadnji upi!
Mamiyo Hirsuato, etiopski tekač iz Giessna, se sooča z izgonom v Etiopijo. Pravna sredstva so izčrpana, potrebna podpora za pridobitev dokumentov.
Najboljšemu etiopskemu tekaču Hirsuatu grozi deportacija: Zadnji upi!
Športnega upa v občini Gießen bi lahko kmalu doletela drastična usoda. Mamiyo Hirsuato, dolgoletna tekačica na dolge proge za MTV 1846 Gießen, mora zapustiti državo in ji grozi izgon v Etiopijo. To grenko novico sta v torek sporočila organ pregona in regionalni svet Giessen.
Razmere so napete. Hirsuato je že izčrpal vse pravne možnosti, potem ko je Zvezni urad za migracije in begunce (BAMF) junija zavrnil njegovo prošnjo za azil kot nesprejemljivo. Ozadje te odločitve je, da je Hirsuato pred tem zaprosil za azil v Franciji. To pomeni, da je bila njegova trenutna prošnja v Nemčiji obravnavana kot sekundarna prošnja.
Tekač z bogato preteklostjo
Etiopski športnik je leta 2022 pobegnil iz Etiopije, potem ko je bil na podlagi domnevnega naloga za aretacijo zahtevan vrnitev v domovino. Na begu je prek Kaira in Pariza odpotoval v Nemčijo, za seboj pa pustil ženo in hčer. Pravilo evropske azilne politike je, da je vsak prosilec za azil upravičen do azilnega postopka le v prvi državi EU. Hirsuato pripada etnični skupini Oromo, ki trpi zaradi pritiska etiopske vlade.
Hirsuato je v Giessnu zaslovel s svojimi športnimi dosežki. Zmagal je na več desetkilometrskih zabavnih dirkah, vključno z impresivnim tretjim mestom na cestni dirki v Leverkusnu leta 2024. Njegov klub, MTV Gießen, mobilizira vse svoje sile, da prepreči Hirsuatovo deportacijo. Začela se je podpisna akcija za podporo športniku v javnosti.
Pravni okvir
Situacija ni le resna težava za Hirsuato, ampak sproža tudi vprašanja o azilni politiki v Nemčiji. Nemčija je pogodbenica Ženevske konvencije o beguncih in je dolžna zaščititi pravice tistih, ki iščejo zaščito. Kljub temu lahko pride do drastičnih odločitev, kot je trenutna v Hirsuatovem primeru, kjer se za zavrnjene prosilce za azil šteje, da »morajo zapustiti državo« in jih je mogoče deportirati. Konec leta 2024 je v Nemčiji v tej kategoriji živelo okoli 221.000 ljudi.
Problemi azilne politike so kompleksni. Od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja so bile pravice do azila v Nemčiji večkrat reformirane, zaradi česar so postale strožje. "Kompromis o azilu" je določal, da ljudje, ki vstopijo prek varne tretje države, niso upravičeni do azila. Ti pravni predpisi močno omejujejo možnosti iskalcev zaščite in zato za mnoge predstavljajo izziv.
Kljub pravnim oviram in grožnji z deportacijo je Hirsuato prejel prošnjo za aktivno sodelovanje pri pridobivanju potnih listin. Pomanjkanje potnih listov trenutno preprečuje njegovo deportacijo in treba je še videti, kako se bodo razmere razvijale zanj in njegovo družino.
Naslednjih nekaj tednov bo ključnih ne le za Mamiyo Hirsuato, ampak tudi za razpravo o azilni zakonodaji v Nemčiji. Prebivalci mesta Giessen so solidarni in upajo, da bo slišan glas športa.
Za več informacij o primeru Hirsuato in trenutni azilni politiki v Nemčiji si je vredno ogledati članke iz Afrika v živo in Giessen General, kot tudi izčrpna pojasnila o bpb.de.