Čustva v demokraciji: Kako delijo našo družbo!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

2. novembra 2025 bo Future Academy Forum v Hersfeld-Rotenburgu razpravljal o medijski vzgoji in demokraciji v sejni sobi Klinike am Hainberg.

Am 02.11.2025 diskutiert das Forum der Zukunftsakademie in Hersfeld-Rotenburg über Medienbildung und Demokratie im Versammlungssaal der Klinik am Hainberg.
2. novembra 2025 bo Future Academy Forum v Hersfeld-Rotenburgu razpravljal o medijski vzgoji in demokraciji v sejni sobi Klinike am Hainberg.

Čustva v demokraciji: Kako delijo našo družbo!

2. novembra 2025 je v sejni dvorani Klinike am Hainberg potekal razburljiv forum Hersfeld-Rotenburg Future Academy. Tema dogodka z naslovom »Obrambna demokracija« je bil nič manj kot vpliv medijske vzgoje in družbenih institucij na polarizacijo v naši družbi. Zaslužni profesor prof. dr. Ernst-Dieter Lantermann iz Kassla je vodil razpravo s predavanjem »Kapitulacija razuma v preobremenjeni družbi – ko razmišljanje in delovanje prideta pod vodstvom ekstremnih občutkov«.

Več kot 80 gostov, vključno s študenti in predanimi državljani, se je vnaprej zbralo okrog tem o ohranjanju zaupanja in razuma v vse bolj čustvenem svetu. Lantermann ni le osvetlil, kako se soočiti z negotovostjo, ampak tudi izzive iskanja identitete v današnjih pogosto težkih življenjskih razmerah. Posebej zanimivo je bilo njegovo sklicevanje na razliko med »hladnim« in »vročim« razmišljanjem ter vlogo družbenih medijev pri tem. Te platforme po mnenju Lantermanna vzbujajo ekstremna čustva in ogrožajo racionalnost z zaznanimi resnicami, kot poroča Hersfelder Zeitung.

Sodelovanje študentov in čustvene težave

Udeleženci iz Democracy AG na modelni šoli Obersberg, kot sta Zoé Fischer in Lucy Landefeld, so prav tako prispevali k dogodku z obravnavanjem čustvenih tem iz šolskega konteksta. Joachim Lindner in Andrea Budde sta poudarila pomen skupinske terapije, Karsten Vollmar, ravnatelj šole, pa je spregovoril o težavah mladih pri razlikovanju med resnico in resničnostjo. Občinstvo je dopolnilo razmišljanje Aarona Wilda, predanega študenta, ki je izpostavil čustveno argumentacijo v političnih razpravah.

Lantermannov izziv prisotnim je bil jasen: emocionalizacijo demokracije in političnega diskurza je treba prepoznati in usmeriti v pozitivne smeri. To se lahko zgodi z aktivno vlogo družbenih institucij, ki lahko zadovoljijo čustvene potrebe državljanov, ne le v času krize, ampak tudi v vsakdanji državljanski vzgoji.

Družbeni mediji in njihova dvojna vloga

V kontekstu medijske vzgoje ne gre zanemariti vpliva družbenih medijev, še posebej, če upoštevamo razvoj zadnjih desetletij. Družbeni mediji so postali priljubljeni od preloma tisočletja in uporabnikom omogočajo ustvarjanje in skupno rabo vsebin ter mreženje. Vendar pa obstaja območje napetosti: medtem ko lahko družbeni mediji spodbujajo politično mobilizacijo, kritiki opozarjajo na razdrobljenost družbe. Glede na članek Zvezne agencije za državljansko izobraževanje obstajajo velike razlike v uporabi teh platform. Med osebami, starimi od 14 do 29 let, jih 88 % tedensko uporablja družbene medije – kar je jasen pokazatelj njihove osrednje vloge v političnem dojemanju, zlasti med tistimi, ki prvič volijo v kampanji za zvezne volitve leta 2021.

Kljub temu ostaja odprto vprašanje, kako združiti kulturno in družbeno področje. Izziv je spodbujanje medijske pismenosti ter urejanje in spremljanje političnih vsebin na družbenih medijih. Večja izobrazba in odgovornost bi lahko državljanom pomagala oblikovati politična mnenja. Pomemben vpogled v Lantermannove pripombe ni demoniziranje čustvenega diskurza v demokraciji, temveč njegovo dejavno oblikovanje.

Na splošno forum kaže, da je nujno treba obravnavati skrajna čustva in njihov vpliv na demokracijo. Aktivno sodelovanje vseh generacij je bistveno za ohranjanje razuma v politični razpravi.