Poletni nastop zime preseneti gospodarja koče na Koroškem!

Poletni nastop zime preseneti gospodarja koče na Koroškem!

Predstavljajte si, da se sredi poletja, ko se temperature dvigajo in je pohodniška sezona v polnem razmahu, vrne zima. Prav to se je zgodilo Niklasu Meibertu, lastniku koče iz Kassla, v njegovi hiši v Hannovru na Koroškem. V torek je doživel povsem nepričakovan začetek zime z 20 cm svežega snega na nadmorski višini 2565 metrov. Nenavaden prizor, potem ko se je junija že odmrznilo veliko starih snežišč. »April in maj sta bila zelo deževna, nato pa je junija posijalo sonce,« pravi lastnik koče, ki že leto in pol vodi Hannoverhaus. V enem zamahu se je vse spremenilo tako pri gostih kot pri poslu.

Začetek zime je neposredno vplival na začasno zaprtje Hannoverhausa. Novi zaposleni iz Hessena zaradi neviht in sneženja ni mogel pripeljati žičnice do koče. Situacija ni nenavadna le za obiskovalce, med katerimi so nekateri prišli graditi snežaka. Kako hitro se lahko razmere spremenijo, kažejo tudi številne odpovedi. Zaradi mokrega in razmočenega snega so nekatere pohodne poti neprehodne, kar je za priljubljeno destinacijo na smučišču Ankogel pravi izziv. Čez dan pride sem okrog 300 gostov, a jim je nenadna zima prekrižala marsikateri načrt.

Vpliv podnebnih sprememb

Kot vemo, je vreme v gorah nepredvidljivo. Pogled na trenutna znanstvena dognanja iz Alp kaže, da so gore izjemno prizadete zaradi podnebnih sprememb. To potrjuje tudi Zveza za varstvo narave, ki poroča, da se povprečne temperature v gorah dvigujejo dvakrat hitreje kot drugod po svetu. Te spremembe ne vplivajo samo na rastne dobe in vodno bilanco, ampak tudi na snežno mejo in ledenike. Taljenje ledenikov, vključno s tistimi na Zugspitze, pomembno vpliva na razpoložljivost vode v dolinah.

Zimska vročina in večje količine snega povzročajo tudi povečano nevarnost snežnih plazov v Alpah. To pomeni, da ni ogrožena le turistična infrastruktura, kot je Hannoverhaus, ampak tudi varnost pohodnikov. Spremembe v podnebju po mnenju strokovnjakov povzročajo tudi več ekstremnih vremenskih pojavov in s tem večjo verjetnost nastanka blatnih plazov, ki jih spodbujata mokra tla in intenzivno gospodarjenje s planino.

Negotova prihodnost flore in favne

Kar zadeva floro in favno, se številne alpske vrste odzivajo na spremenjene podnebne razmere. Primer so svizci, ki se morajo umakniti v višje nadmorske višine, kjer ni dovolj podpore. Poleg tega imajo vrste, kot je planinski zajec, velike težave s preživetjem zaradi pomanjkanja dlake in brez snega. Izguba biotske raznovrstnosti je zaskrbljujoča, saj ne ogroža samo divjih živali, ampak tudi naravno ravnovesje Alp. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo gozdna meja do leta 2039 dvignila za skoraj 200 metrov, kar bo trajno vplivalo na habitate številnih vrst.

Hannoverhaus, ki je odprt od konca decembra do konca marca in od julija do konca septembra, se bo v prihodnjih letih soočal z različnimi spremembami. Kar se je prejšnji teden zdelo kot zimske sanje, bi lahko kmalu postalo le še en primer učinkov podnebnih sprememb. Kajti poletje 2025 bi lahko ostalo »ledeniško leto«, v katerem se bodo še naprej kazale velike spremembe v gorskem svetu. Niklas Meibert to zaskrbljeno opazuje iz svoje koče, ki je priljubljeno izhodišče številnih pohodnikov in ljubiteljev narave. A spremenjene razmere ne prinašajo le izzivov, ampak tudi priložnost za ozaveščanje o varovanju narave in podnebja.

Nenehne razprave o podnebnih spremembah kažejo, da se res nekaj dogaja. Zato bi bilo morda koristno ne samo občudovati trenutni sneg, ampak tudi delati za okolju prijaznejšo prihodnost. Ker gore in njihove prvinske sile nujno potrebujejo podporo.