Politik AfD objavil lažno fotografijo kanclerke – škandal z rokovanjem!

Politik AfD objavil lažno fotografijo kanclerke – škandal z rokovanjem!

Z lažnimi novicami, ki se širijo na družbenih omrežjih, postajajo stvari še bolj divje. Hessenski politik AfD Johannes Marxen je na Facebooku objavil urejeno fotografijo, ki prikazuje njegovega poslanskega kolega Gerharda Schenka s kanclerjem Friedrichom Merzom (CDU). Objava je trdila, da gre za "rokovanje kanclerja", slika, ki je mnoge navdušila. A hitro je postalo jasno, da trači ne pokažejo celotne slike. Glasno Novice iz vzhodnega Hessna Slika je bila ponaredek in ni bila posneta na Hessenfestu, čeprav je bil Merz dejansko tam.

Originalna fotografija prikazuje kanclerko z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki je bila posneta konec leta 2024. Tu je nastala neposrečena montaža: Schenka so preprosto zamenjali z Zelenskim. Robert Lambrou, predsednik poslanske skupine AfD, je potrdil, da se je Merz rokoval s Schenkom, kar lahko dokazujejo priče. Vendar je bila objava sprva nesprejemljiva in je bila le nekaj ur po objavi izbrisana. Marxen je le posredno odgovoril na kritična vprašanja, preden je vrgel brisačo in odstranil sliko s perona.

Primer za medijsko opismenjevanje

Ti incidenti znova poudarjajo, kako pomembno je kritično ravnanje z informacijami na družbenih medijih. Ko je Alice Weidel, zvezna predsednica AfD, Merza prej označila za "lažnivega kanclerja", so se mize še naprej vrtele. Širjenje lažnih novic in z njimi povezane dezinformacije in dezinformacije so težave, ki niso prisotne le na političnem prizorišču, ampak povsod. Glasno bpb Lažne novice imajo pogosto še posebej velik vpliv, zlasti če prizadeti malo zaupajo političnim in medijskim institucijam.

Ti pomisleki so postali še posebej glasni po izvolitvi Donalda Trumpa leta 2016 in referendumu o brexitu. Novice, ki so postale viralne, ne vplivajo le na oblikovanje političnih mnenj, ampak tudi na družbeno klimo. Za zmanjšanje vpliva dezinformacij na družbenih medijih je potreben zanesljiv občutek za resnico. Študije kažejo, da je manj kot 1% vsebin na internetu razvrščenih kot lažne novice, kar pa ne pomeni, da so ostale informacije vredne zaupanja.

Potrebna so pojasnila

Za boj proti temu so pobude za spodbujanje medijske pismenosti velikega pomena. EU je na primer začela program "EU proti dezinformaciji". Takšni programi so namenjeni zagotavljanju nekakšnega »cepljenja« proti lažnim novicam, senzibilizaciji državljanov za nevarnosti dezinformacij in opremi s potrebnimi orodji. V času, ko se vsaka informacija lahko razširi z bliskovito hitrostjo, je nujno kritičen pogled na prejeto informacijo.

Ta objava jasno pove, da ni vse, kar kroži po internetu, res. Kot kaže primer Johannesa Marxena, so lažne novice izziv za novo medijsko krajino in zahtevajo temeljit premislek o tem, kako ravnamo z informacijami.