Nujna oskrba v Bad Arolsnu: klinika vzpostavi enoto za intenzivno nego!

Nujna oskrba v Bad Arolsnu: klinika vzpostavi enoto za intenzivno nego!

Klinika Bad Arolsen je napovedala, da bo konec prvega četrtletja 2026 prenehala z zagotavljanjem intenzivne nege in nujne oskrbe. Ta odločitev, ki je bila usklajena z deželo Hessen, ni le organizacijska sprememba, temveč ima daljnosežne posledice za zdravstveno oskrbo na podeželju. Razlog za ta korak je majhno število urgentnih bolnikov in akutno pomanjkanje specialističnega kadra. Posledično bodo ustavljeni tudi prevozi nujne službe na kliniko v okrožju Waldeck-Frankenberg. Bibliomed Manager poroča, da se želi klinika v prihodnosti bolj osredotočiti na skrb za starejše ljudi.

Toda ta razvoj vzbuja zaskrbljenost med ljudmi v regiji. Zlasti državna zdravstvena delovna skupina levega Hessna izraža močno kritiko. Jan Kersting, tiskovni predstavnik Left LAS Health, opozarja na velike posledice za nujno oskrbo. Daljša potovanja do bolj oddaljenih klinik so lahko smrtno nevarna. Tudi tiskovna predstavnica LAS Levica Christiane Böhm poudarja, da načrtovani rezi predstavljajo nevarno prelomnico in ogrožajo lokalno oskrbo. Levi Hessen zato poziva k zavezujočim standardom oskrbe za podeželje.

Zdravstvo v tranziciji

V zadnjih letih so v Hessnu zaprli več klinik ali njihovih delov. Primer iz regije prikazuje zaprtje centralne urgence in intenzivne medicine v bolnišnici Bad Arolsen, ki je načrtovano za 31. marec 2026. Te spremembe bi lahko še poslabšale že tako napete razmere za nujno pomoč, kot navaja Levica.

Poleg tega reforma bolnišnic sledi vsedržavnemu trendu: bolnišnice so v kritičnem finančnem položaju zaradi naraščajočih materialnih in kadrovskih stroškov. Leta 2026 bo v zdravstvu manjkalo okoli šest milijard evrov, kar bo razmere še dodatno zapletlo. Načrtovana bolnišnična reforma, katere cilj je reforma modela financiranja in večja specializacija klinik, pa bi lahko privedla do tega, da bi morali bolniki sprejemati daljše poti do specializiranih ustanov. Deutschlandfunk Nova poroča, da to med drugim velja tudi za reformo urgence, s katero naj bi zmanjšali prezasedenost urgentnih ambulant.

Preobremenjeno osebje v zdravstveni negi in negotova prihodnost

Medicinska sestra, ki s svojimi izjavami poudarja nujnost situacije, opisuje preobremenjenost svojega oddelka: štiri sestre na 16 pacientov – brezizhodna situacija, ki močno vpliva na kakovost oskrbe. Kljub izzivom pa z reformo upa na nove rešitve. Deutschlandfunk Nova nadalje navaja, da bo reforma začela veljati šele po glasovanju v Bundestagu in Bundesratu na prelomu leta 2024/2025, a da bo mogoče prave učinke čutiti šele leta pozneje.

Razprava o bolnišnični reformi odpira vprašanja, s katerimi se mora vsekakor ukvarjati politika. Starejši ljudje, kronični bolniki in ljudje brez lastnega avtomobila so še posebej verjetno prizadeti zaradi spremembe zdravstvene oskrbe. V tej težki situaciji lahko le upamo, da bodo odgovorni pokazali dobro roko pri zagotavljanju ustrezne zdravstvene oskrbe tudi v prihodnje.