Zgražanje nad najvišjimi funkcionarji: 780.000 evrov in negodovanje državljanov!

Zgražanje nad najvišjimi funkcionarji: 780.000 evrov in negodovanje državljanov!

Bralec je v nedavnem članku ostro kritiziral poročanje o upokojitvenih plačah najvišjih javnih uslužbencev. Posebej so bili prijavljeni zneski do 780.000 evrov, kar je poleg razburjenja sprožilo tudi vprašanje socialne pravičnosti. Bralec poročanje vidi kot možno gojišče družbene nevoščljivosti, ki izhaja iz neenakega prikazovanja dohodkov in pokojnin. Poziva k pravični pokojninski politiki in opozarja, da bi lahko takšni novinarski pristopi ogrozili demokracijo z ustvarjanjem polarizirajočega ozračja. Poleg tega je potreben konstruktiven in miroljuben tip poročanja, ki občinstvu ne predstavlja le enostranskih perspektiv, ampak upošteva tudi vse relevantne vidike. NWZ Online poroča da je odgovornost novinarstva, da se izogne ​​takšni polarizaciji.

Razprava o plačah javnih uslužbencev se v zadnjih letih vedno znova razplamti, zlasti zato, ker mnogi Nemci menijo, da so njihove pokojnine neustrezne. Glede na nedavni članek o FR Upokojeni javni uslužbenci praviloma prejemajo višje plače kot navadni upokojenci. To pa zato, ker se pokojninski sistem za javne uslužbence in uslužbence bistveno razlikuje. Javni uslužbenci, ki delajo kot odvetniki, poklicni vojaki ali duhovniki, imajo na primer privilegij prejemati pokojnino glede na dohodek in delovno dobo. Odgovornost za zagotavljanje pokojnin javnih uslužbencev je v pristojnosti države in temelji na načelu preživnine – pravni podlagi, ki je zasidrana v temeljnem zakonu.

Kako poteka izvajanje javne službe?

Javni uslužbenci so zagotovljeni preko bifunkcionalnega sistema, v katerem so zagotovljene standardna varnost in dodatne ugodnosti. Pri tem je pomemben vidik, da se pokojnine izračunajo od zadnjih dveh let delovne dobe pred upokojitvijo. Možne so višje pokojnine do 71,75 odstotka po 40 letih delovne dobe. V povprečju je dosežena pokojninska stopnja okoli 68 odstotkov, medtem ko so pokojnine zaposlenih odvisne od vplačanih prispevkov in so pogosto nizke. To je pripeljalo do naraščajočega števila prejemnikov pokojnin v zadnjih letih, ki je leta 2022 doseglo že 1,8 milijona BPB poročali.

Razlika med javnimi uslužbenci in ostalimi zaposlenimi pa ni jasna le v njihovih plačah. Medtem ko si javni uslužbenci sami ne plačujejo pokojninskih prispevkov, morajo zaposleni plačevati v državno pokojninsko zavarovanje. Poleg tega javni uslužbenci prejemajo subvencije za zdravstveno varstvo in nego, vendar morajo skleniti zasebno zavarovanje, kar znižuje njihove neto pokojnine. Mnogim je eno jasno: neenakost pri pokojninah je vprašanje, ki ga je treba nujno obravnavati.

Glede na aktualna dogajanja na področju pokojnin javnih uslužbencev se razpravlja o potrebnih reformah, da bi dosegli pravičnejšo delitev in financiranje pokojninskih pravic. Morebitne reforme bi lahko povzročile znižanje pokojnin javnih uslužbencev, na primer znižanje najvišje pokojninske stopnje ali zvišanje starostne meje. Pri tem se postavlja vprašanje, kako sistem (ob naraščajočih stroških zaradi vse večjega števila prejemnikov pokojnin) narediti vzdržen, ne da bi bila ogrožena načela socialne varnosti.