Kakovost zraka v Lünenburgu 12. avgusta 2025: Zaskrbljujoče ravni finega prahu!

Kakovost zraka v Lünenburgu 12. avgusta 2025: Zaskrbljujoče ravni finega prahu!

Kakovost zraka je postala problem v Lüneburgu 12. avgusta 2025. Pomembni podatki o finih prašnih delcih (PM10) se redno beležijo na merilni postaji na Zeppelinstrasse. Mejna vrednost za te delce je 50 mikrogramov na kubični meter zraka – vsako leto je ta vrednost lahko presežena do 35-krat. Fini prah, dušikov dioksid in ozon so tri osrednje vrednosti, ki se uporabljajo za oceno, poroča Državni časopis.

Meje kakovosti zraka so jasno določene. Ko je kakovost zraka zelo slaba, se ravni dušikovega dioksida dvignejo nad 200 µg/m³, medtem ko fini prah preseže 100 µg/m³ in ozon preseže oznako 240 µg/m³. Za oceno tveganja za zdravje je pomembna tudi razvrstitev v kategorije »slabo«, »zmerno«, »dobro« in »zelo dobro«. Občutljivim ljudem je na primer priporočljivo, da se izogibajo telesnim naporom na prostem, ko je zrak močno onesnažen. Pri zmerni kakovosti zraka so kratkoročni učinki na zdravje običajno malo verjetni, vendar morajo biti občutljivi ljudje vseeno previdni.

priporočila WHO

Najnovejše smernice Svetovne zdravstvene organizacije za kakovost zraka temeljijo na obsežnih znanstvenih dokazih in so namenjene varovanju zdravja prebivalstva. Ta priporočila, ki so pod Zvezna agencija za okolje se ne nanašajo samo na trdne delce, temveč tudi na dušikov dioksid, ozon, žveplov dioksid in ogljikov monoksid.

Posodobljene smernice ugotavljajo, da ni "varnega praga" za onesnaženost zraka. To jasno kaže, da lahko že majhne količine onesnaževal predstavljajo tveganje za zdravje. V zadnjih treh desetletjih so države s strogimi politikami kakovosti zraka dosegle pomembne izboljšave kakovosti zraka. Pri tem imata tako tehnološki napredek kot e-mobilnost ključno vlogo.

Izziv kakovosti zraka

Pomembno je tudi dejstvo, da je onesnaženost zraka kompleksna mešanica različnih onesnaževal, ki niso vedno regulirana. WHO poudarja potrebo po tem, da revnejše države ne bodo obremenjene z okolju škodljivimi tehnologijami glede na globalne neenakosti. Nove smernice predstavljajo izziv, saj morajo številne države EU uveljaviti znanstvena dognanja v svojih standardih kakovosti zraka, da ne bi zaostajale v mednarodni konkurenci.

Druga težava je obremenitev zdravja: po podatkih EU onesnažen zrak vsako leto povzroči 240.000 prezgodnjih smrti. Glede na te zaskrbljujoče številke je jasno, da sta politika in družba pozvani k ukrepanju. Izmenjava znanja in sodelovanje z znanstvenimi institucijami sta zato bistvenega pomena za izpeljavo ukrepov, ki preprečujejo nadaljnje poslabšanje kakovosti zraka.

Če povzamemo, je treba opozoriti, da je kakovost zraka v Lüneburgu in po vsej državi še vedno pomembna in zelo pomembna tema. Nenehna prizadevanja za izboljšanje in stroga priporočila WHO in drugih institucij lahko dolgoročno pripomorejo k varovanju zdravja prebivalstva.