Požig sinagoge: 28-letnik ostaja na psihiatriji!

Požig sinagoge: 28-letnik ostaja na psihiatriji!

Požig sinagoge v Oldenburgu je povzročil razburjenje in zdaj s seboj prinaša nove dogodke. 17. junija 2025 je deželno sodišče v Oldenburgu izdalo sodbo: 28-letni storilec, ki je aprila 2024 v vrata sinagoge vrgel molotovko, je bil razglašen za nedolžnega. Po mnenju NDR je to posledica njegove duševne bolezni, paranoične shizofrenije.

V času kaznivega dejanja je imel mladenič akuten napad, ki ga je izzvala uporaba drog, predvsem konoplje, in opustitev jemanja zdravil. K temu so ga gnali glasovi v njegovi glavi in ​​to je opisal kot poskus "spreobrnjenja" in "opozorila" judovske skupnosti, kot je pojasnil na sojenju, poroča butenunbinnen. Vendar je sodišče izločilo politično motivirano dejanje.

Psihiatrično zdravljenje in preventivni pripor

Obtoženi zaradi svojega duševnega stanja predstavlja nevarnost zase in za druge. Zato mora ostati v psihiatrični bolnišnici, dokler se njegovo stanje ne izboljša. Vendar pa sodba še ni pravnomočna. Primer je bil prikazan celo na nacionalni televiziji in je bil obravnavan v oddaji “Aktenzeichen XY… Unsolved”. Šele januarja 2025 je policiji po intenzivni pozornosti javnosti in medijev na dogodek uspelo ujeti storilca.

K sreči je sam podžig povzročil le manjšo škodo na vratih sinagoge, ki jo je ekipa hišnikov iz bližnjega kulturnega doma hitro pogasila. Poškodovanih ni bilo, kar je glede na okoliščine pozitivno.

Družbene reakcije

Neposredno je bila prizadeta judovska skupnost, storilec pa se je vodji skupnosti Claire Schaub-Moore javno opravičil. Kot odziv na incident je zveza državljanov v Oldenburgu organizirala »tiho bdenje za človečnost in strpnost«. Takšna dejanja so pomembna za boj proti nestrpnosti in nasilnim napadom.

Vprašanje obravnave duševno bolnih kriminalcev je v naši družbi zelo pomembno. DGPPN poudarja, da ljudje z duševnimi boleznimi na splošno niso nevarnejši od zdravih. Toda v kombinaciji z zlorabo drog lahko pride do agresivnega vedenja. Nedavne študije kažejo tudi porast psihiatričnih namestitev, kar kaže na potrebo po reformi zaporov.

Nazadnje gre upati, da primer ne bo pripeljal le do razprave o zakonskih okvirih, ampak tudi do intenzivnejše razprave o obravnavi duševno bolnih v naši družbi. Incident nas spomni, da smo vsi poklicani k strpnosti in človečnosti ter da v težkih časih držimo skupaj.