Nagačeni kajman v smeti: škandal glede zaščite vrst v Osnabrücku!

Nagačeni kajman v smeti: škandal glede zaščite vrst v Osnabrücku!

V kraju Georgsmarienhütte na Spodnjem Saškem blizu Osnabrücka je prišlo do nenavadnega odkritja: v zabojniku za odpadke so našli nagačenega kajmana. Na nenavadno najdbo so naleteli zaposleni v reciklažnem centru in obvestili policijo, ki je potrdila, da gre za pravega, živega plazilca. Ta primerek spada pod Washingtonsko konvencijo o varstvu ogroženih vrst in sproža nekaj pravnih vprašanj, kot so pokazale preiskave glavnega carinskega urada v Osnabrücku.

Cayman je zdaj na varnem pri policiji, medtem ko se ureja pravni okvir. Policija odločno opozarja, da taksidermija ni primeren okras kosovnih odpadkov in poziva vse, da se pred odlaganjem tovrstnih predmetov informirajo. Pomembno je vedeti, da zaščita vrste velja tudi po smrti živali, kar nazorno ponazarja najdeni kajman. Ta posebna določba je del celovite uredbe, ki se v Evropski uniji uveljavlja prek evropske zakonodaje o varstvu vrst.

Pravni okvir

V EU je vseh 27 držav članic pristopilo k Washingtonski konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami ogroženih vrst, bolj znani kot CITES. To pomeni, da je mednarodna trgovina z ogroženimi vrstami strogo regulirana. EU je od leta 1997 sprejela lastno zakonodajo o zaščiti vrst, ki izvaja in celo zaostruje določbe CITES. Evropska zakonodaja o varstvu vrst vključuje štiri priloge, ki določajo različne vrste zaščitnih ukrepov.

• Anhang A: Hier sind Arten aufgeführt, die durch internationalen Handel gefährdet sind, was ein nahezu vollständiges Handelsverbot zur Folge hat.
• Anhang B: Dieser enthält Arten, deren internationaler Handel das Überleben gefährden kann, weshalb auch hier Genehmigungen erforderlich sind.
• Anhang C: Arten des CITES-Anhangs III fallen unter geringere Auflagen, benötigen jedoch einen Nachweis der Herkunft.
• Anhang D: Als Frühwarnsystem angedacht, überwacht dieser Anhang handelsrelevante Arten, die noch nicht unter internationalen Schutzkategorien fallen.

Srečanje človeka s plišastimi živalmi bi lahko bilo opozorilo vsem, ki se ukvarjajo s problematiko varstva vrst. Zlasti po domnevnem opažanju aligatorja v Vechti, ki se je na koncu izkazalo za lažno, postane jasno, da postajata občutljivost za eksotične živali in njihova zaščita vse pomembnejša.

Preiskava o Kajmanu še ni končana. Ta dogodek nas še toliko bolj opominja, da varovanje ogroženih vrst pomeni tudi odgovornost pri odstranjevanju drugih živali. Čas je, da razmislimo o tem, kako se z varstvom narave in vrst spopadamo in kako se s tem spopadamo v vsakdanjem življenju.