Vročinski izziv: Profesor Groß išče rešitve za Rinteln!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Profesor dr. Günter Groß preučuje probleme mestne toplote v Schaumburgu in predlaga inovativne rešitve za hlajenje.

Professor Dr. Günter Groß untersucht städtische Hitzeprobleme in Schaumburg und schlägt innovative Lösungen zur Abkühlung vor.
Profesor dr. Günter Groß preučuje probleme mestne toplote v Schaumburgu in predlaga inovativne rešitve za hlajenje.

Vročinski izziv: Profesor Groß išče rešitve za Rinteln!

Poletna vročina nam je huda, še posebej v mestih. Profesor dr. Günter Groß, nekdanji vodja Inštituta za meteorologijo, klimatologijo in okoljsko meteorologijo na univerzi Leibniz v Hannovru, je intenzivno preučeval mestno podnebje. Tudi v pokoju ostaja aktiven in pripravlja reportaže o vročih točkah v mestih, kot sta Mannheim in Heidelberg. Na vprašanje, zakaj se temperature v mestih dvigajo, ima jasen odgovor: tesna gradnja in zaprta območja ne vodijo le do višjih temperatur zraka, ampak tudi spreminjajo razmere vetra in padavin. Tako poročajo naši sodelavci SZLZ.

Pogled na terme v mestih pokaže, da vročina ni le poletni pojav, ampak tudi resen izziv za mlade in starejše. Predvsem starejši pogosto niso več dovolj mobilni, da bi lahko prišli v hladnejše predele. Gross predlaga, da razmislite o protiukrepih, kot so zelenje, senca, voda in celo zamegljevanje, da bi znižali temperature in izboljšali kakovost življenja.

Ukrepi za boljšo mestno klimo

Toda kaj točno bi lahko storili? Zvezna agencija za okolje ima številne uporabne pristope, ki bi morali s ciljno usmerjenim načrtom zagotoviti boljšo kakovost življenja v naših mestih. Strategije za izboljšanje urbane klime so namenjene zmanjšanju shranjevanja toplote v mestu in optimizaciji izmenjave zraka med mestnim središčem in okolico. Posebno vlogo imajo ozelenitev hiše, nezatesnjenost površin in dobra toplotna izolacija. Ti ukrepi morda na prvi pogled malo vplivajo na klimo v mestu, a dolgoročno pozitivno vplivajo na kakovost življenja, menijo viri. Zvezna agencija za okolje.

Še en inovativen primer iz raziskave je model mestne klime PALM-4U, ki kartira onesnaževala v zraku in tako pomaga v boju proti visokim stopnjam onesnaženosti. Ta tehnologija omogoča mestom, da razvijejo in preizkusijo ciljno usmerjene ukrepe za specifično obravnavo vročih točk in onesnaženosti zraka. Mesta s posebno visoko stopnjo onesnaženosti so pogosto na prometnih cestah. Tu je treba ukrepati, vse o tem lahko izveste na spletni strani Sponzor projekta DLR.

Poudarek je na ljudeh

Profesor Groß pojasnjuje, da je senca ključnega pomena za znižanje temperatur. Eno drevo lahko zniža temperaturo zraka do 4 stopinje. Kot praktični ukrep predlaga tudi senčnike, ki jih je mogoče hitro postaviti. Ob tem ugotavlja razlike med Nemčijo in Japonsko, kjer je klimatska naprava že dolgo standard, pri nas pa je še vedno sporna.

V Nemčiji je dolgoročno povprečje deset vročih dni na poletje, ta trend pa se bo s podnebnimi spremembami samo še povečal. Tudi vroče temperature ponoči niso neobičajne. Vendar to prinaša tudi izzive, kot so močni nalivi, ki se v povprečju pojavijo tri do štirikrat na leto. Za skupno premagovanje teh izzivov sta potrebna ponoven razmislek o podnebni politiki in dejavna udeležba državljanov.

Sedemligaške škornje, ki so nujni za politično spremembo podnebne in okoljske politike, je mogoče doseči le skupaj. Morda je napočil čas, da skupaj ostanemo hladnejši, tudi ko se temperature dvignejo.