Hamburški požarni načrt: solidarnost z RAF ali resna napaka?
Dva prebivalca Hamburga načrtujeta požig v Verdnu v znak solidarnosti z nekdanjimi teroristi RAF; Razsodba se pričakuje 13. oktobra.

Hamburški požarni načrt: solidarnost z RAF ali resna napaka?
6. oktobra 2025 bo pred deželnim sodiščem v Verdnu potekalo razburljivo sojenje, ki zbuja veliko zanimanja javnosti. Dva moška iz Hamburga, stara 36 in 38 let, sta osumljena načrtovanja požiga v znak solidarnosti z nekdanjimi teroristi. Frakcija Rdeče armade (RAF) dokazati. Izrek sodbe bo predvidoma 13. oktobra, državno tožilstvo pa za vsakega obtoženca zahteva pogojno kazen enega leta in štirih mesecev zapora ter plačilo 1000 evrov.
Državno tožilstvo je izstrelilo težko topništvo. Obtoženca sta priznala, da sta se leta 2018 s sostorilcem pogovarjala o dogovoru, medtem ko sta bila zamaskirana in nosila jeklenke z bencinom v mestu Verden. Njihov cilj je bila nekdanja »stavba Meyer«, v katero se je državno tožilstvo nameravalo preseliti že od leta 2023. Toda oba moška je odkrila policijska patrulja in preprečila njun načrtovan požig.
Ozadje načrtovanega napada
Domnevno priznanje, ki so ga našli med preiskavami obtoženčevih stanovanj in avtomobila, izraža solidarnost z nekdanjimi teroristi RAF. Vsebina se zaključi z besedami: “Od iskrice solidarnosti do iskrice upanja”. Kljub resnim obtožbam obtoženi poudarjajo, da nikoli niso nameravali zažgati stavbe, ampak so preprosto zažgali gume na ulici in tako poslali sporočilo proti preganjanju nekdanjih borcev RAF.
Sodišče obravnava postopek v okviru obsežnega sojenja proti nekdanjim teroristom RAF, ki so obtoženi 13 ropov med letoma 1999 in 2016. Rezultat teh racij je bila ukradena vsota 2,7 milijona evrov, kar je ogromen znesek, ki ponazarja obseg kriminalnih dejavnosti RAF. Dobro znani primer aretirane Daniele Klette, ki ji od februarja 2024 poteka sojenje v Berlinu, daje predstavo o tem, kako daljnosežno je vprašanje v Nemčiji.
Der ewige Schatten der RAF
The Frakcija Rdeče armade je bilo središče levičarskega ekstremističnega terorja v Nemčiji od sedemdesetih let prejšnjega stoletja do samorazpustitve leta 1998. Prvotno ustanovljena kot odgovor na vietnamsko vojno je RAF izvedla številne napade, bančne rope in ugrabitve, ki so oblikovale podobo Zvezne republike Nemčije v svetu. Znane osebnosti, kot sta Ulrike Meinhof in Andreas Baader, so bile med njegovimi vodilnimi osebnostmi in še danes simbolizirajo to nasilno protestno gibanje.
Trenutna pogajanja v Verdnu, ki bodo trajala do sredine novembra, poudarjajo nadaljnji pomen RAF in njene ideologije v nemški družbi, čeprav skupina sama ni bila aktivna več kot dve desetletji. Videti je treba, ali se bodo obtožbe izkazale za dovolj resne, da bosta Hamburžana spravila za zapahe. Napetost pred razsodbo je dobesedno otipljiva.
Če bi bili obsojeni, bi lahko pod določenimi pogoji izrekli tudi pogojne kazni, kar kaže, kako zapletena je pravna presoja takih primerov. V središču pozornosti je tudi tretji obtoženec, ki se ni pojavil na sodišču in bi mu prav tako lahko grozila denarna kazen ali pripor.
Sojenje je primer preučevanja novejše nemške zgodovine in postavlja vprašanja o tem, kako ravnati z ekstremističnimi ideologijami in njihovimi posledicami. Tema, o kateri se bo še dolgo razpravljalo v Kölnu in širše.