SPD skeptična glede vrnitve obveznega služenja vojaškega roka: Kaj to pomeni za Bundeswehr?

SPD skeptična glede vrnitve obveznega služenja vojaškega roka: Kaj to pomeni za Bundeswehr?

Razprava o vrnitvi obveznega služenja vojaškega roka je v nemškem političnem okolju znova zelo aktualna. V poslanski skupini SPD so glede tega skeptični. Falko Droßmann, tiskovni predstavnik SPD za obrambno politiko, jasno poudarja, da bi se morali osredotočiti na izboljšanje infrastrukture Bundeswehra in privlačnih kariernih modelov za mlade, namesto da bi se zanašali na prisilo. »Mlade moramo navdušiti za službo,« pravi in ​​poudarja, da je treba predanost spodbujati s prepričevanjem in ne z obveznimi ukrepi.

Nasprotno pa vodja poslanske skupine Unije Jens Spahn poziva k konkretnim pripravam na vrnitev obveznega služenja vojaškega roka. Vidi potrebo po zagotavljanju obrambne sposobnosti Nemčije in poudarja, da je za kadrovsko okrepitev Bundeswehra potrebnih do 60.000 dodatnih vojakov. Obvezno služenje vojaškega roka je bilo leta 2011 pod obrambnim ministrom Karlom-Theodorjem zu Guttenbergom za čas miru prekinjeno, vendar zakonsko še vedno velja. Glasno Deutschlandfunk Bundestag bi lahko ponovno aktiviral obvezno služenje vojaškega roka s spremembo ustrezne pravne podlage.

Pomanjkanje kadra in politična razhajanja

Pomanjkanje osebja v Bundeswehru je zdaj postalo pereč problem. Kot opozarjata komisarka za obrambo Eva Högl in generalni inšpektor Carsten Breuer, za ohranitev obrambne zmogljivosti do leta 2029 trenutno primanjkuje okoli 100.000 vojakov. Zlasti Unija in SPD se v koalicijskih pogajanjih zavzemata za nujnost služenja vojaškega roka, čeprav se njuni pogledi na to, kako naj bi bil organiziran, močno razlikujejo. Medtem ko Unija poziva k obveznemu letu služenja za moške in ženske, se SPD drži prostovoljnega koncepta in želi spodbuditi registracijo mladih moških, ki so sposobni za služenje vojaškega roka, da bi razvili prožnejše modele.

Poleg tega se razpravlja o tem, ali bi bile smiselne alternativne oblike služenja, kot je »socialno leto« za tiste, ki se ne pridružijo Bundeswehru. Vendar pa so ti novi pristopi pod kritičnim pregledom, ker obstaja odpor javnosti do obveznega služenja. Kompromis bi lahko bila »svobodna storitev«, ki jo predlagajo Zeleni, ki vključuje tudi socialne ali kulturne storitve in tako omogoča širši obseg, ki koristi tudi družbi.

Družbena pomembnost in prihodnji razvoj

Družbeno razpoloženje je razdeljeno. Glede na raziskave več kot 58 % Nemcev podpira vrnitev obveznega služenja vojaškega roka, medtem ko 61 % mlajše generacije med 18. in 29. letom to jasno zavrača. dnevne novice navaja tudi nemški zvezni mladinski svet, ki zahteva svobodo izbire mladih glede službenih obveznosti. Glede na domače politične razprave bi to lahko v prihodnosti postalo predmet spora.

Naborništvo so že ponovno aktivirali v drugih evropskih državah, na primer na Švedskem in v Latviji, kar dodatno podžiga razpravo o obveznem služenju vojaškega roka v Nemčiji. Zvezna vlada na drugi strani še ni našla konkretnega opisa nalog ali načrtovanja zahtev za Bundeswehr, kar kritizira predvsem levica. Christian Görke iz Levice jasno pove: »Nihče ne sme biti prisiljen v služenje orožja,« zaradi česar so družbene razprave o služenju vojaškega roka še toliko bolj vroče.

Tematika obveznega služenja vojaškega roka ostaja vznemirljiva in polna izzivov za vse vpletene – tako mlade kot starejše, bodisi v politiki bodisi v civilni družbi. Prihodnji meseci bodo pokazali, v katero smer se bodo dejansko usmerile razprave o nemški varnostnopolitični usmeritvi in ​​služenju vojaškega roka.