Nevarnost virusa zaradi selitve ptic: 400.000 domačih živali že izločenih!

Nevarnost virusa zaradi selitve ptic: 400.000 domačih živali že izločenih!

V povezavi s ptičjo influenco se vedno pogosteje uporablja beseda »bogeyman«. Medtem ko je selitev ptic v polnem teku, morajo lastniki živali in rejci perutnine v Nemčiji sedeti in biti pozorni. Inštitut Friedrich Loeffler (FLI) oglaša alarm, ker število ptic, ki poginejo zaradi strašne ptičje gripe, dramatično narašča. Predsednica Christa Kühn nujno opozarja na visok pritisk virusov, zlasti zaradi okuženih divjih ptic. Nasvet je jasen: počivališč se je treba izogibati, živali ne prestrašiti in poginulih ptic se ne dotikati.

Val okužb se je letos začel presenetljivo zgodaj, v Nemčiji pa so pobili že okoli 400.000 domačih živali. Prizadete so predvsem kokoši, race, gosi in purani, gospodarska škoda pa je milijonska. Samo v Mecklenburg-Predpomorjanskem se je moralo virusu vdati skoraj 150.000 kokoši nesnic, 130.000 živali pa je prizadetih tudi v okrožju Märkisch-Oderland v Brandenburgu. Turingija, Spodnja Saška, Bavarska, pa tudi Severno Porenje-Vestfalija in Baden-Württemberg beležijo tudi številne usmrtitve živali iz preventivnih razlogov. Lippewelle poroča da bodo številni rejci morali slediti bližnjemu dvigu cen.

Ptičja gripa in njen prenos

FLI pojasnjuje, da se povzročitelj aviarne influence pojavlja predvsem pri divjih vodnih pticah, ne da bi same zbolele. Še vedno pa lahko prenašajo virus z blatom. Okužbe se pojavijo z iztrebki okuženih ptic, ki pridejo v igro preko vode ali vlažnega blata. Izvzete niso niti ptice ujede, ki se lahko okužijo z uživanjem mrhovine bolnih živali. Virus H5N1 je pri tem še posebej pomemben, saj je odgovoren za številne pogine ptic. NDR ima analizirali, da se simptomi pri domačih živalih gibljejo od letargije do kratkega dihanja, najbolj prizadeti pa so zlasti kokoši in purani.

Niso pa v središču pozornosti le živali same. Zdi se, da prenos virusa na ljudi zaenkrat predstavlja majhno tveganje, čeprav so poročali o nekaj osamljenih primerih, večinoma prek stika z okuženimi piščanci. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije WHO deluje preventivno in je od leta 2003 dokumentirala 464 smrti zaradi H5N1 po vsem svetu, vendar doslej še noben človek v Nemčiji ni bil prizadet. Tveganje prenosa s človeka na človeka torej ostaja vprašanje za znanost.

Preventivni ukrepi za rejce perutnine

Da bi čim bolj zmanjšali širjenje virusa, bi morali rejci perutnine močno omejiti stik med svojimi živalmi in divjimi vodnimi pticami. FLI priporoča postavitev območij z omejenim dostopom in opazovalnih območij okoli krajev, kjer so najdene obolele divje ptice, da bi dodatno zmanjšali tveganje. Vse pogostejši so pozivi k zahtevam po vsej državi, da bi zaščitili perutnino pred prosto rejo. V tem kontekstu je zanimivo, da v Nemčiji ni ukrepov za imunizacijo perutnine, čeprav so v drugih državah članicah EU možne izjeme v nujnih primerih.

Čeprav je situacija resna, je še vedno pomembno jasno sporočiti dejstva o ptičji gripi. Z ustreznimi higienskimi ukrepi in izogibanjem stiku z divjimi pticami lahko tveganje okužbe bistveno zmanjšamo. S tem jasnim nasvetom upamo, da reja perutnine v Nemčiji ne bo še bolj ogrožena, tudi s prihajajočimi sezonami zakolov. Razjasnitev in pozornost sta v teh kritičnih časih izrednega pomena, tudi za prihodnost živinoreje v Nemčiji.