Divje gosi v grajskem parku: umazanija ali naravna usluga?

Divje gosi v grajskem parku: umazanija ali naravna usluga?

V gradu Strünkede Park, enem izmed najbolj priljubljenih lokalnih rekreacijskih območij v Herneju, so nesprejemljivi pogoji za tiste, ki iščejo sprostitev. Številni meščani se pritožujejo zaradi velike količine gosjih iztrebkov v parku. Posebej prizadeti so igrajoči se otroci - njihova obutev in oblačila trpijo zaradi nehigienskih razmer. Številne družine se umikajo iz parka, ker zelene površine niso več primerne za sprostitev in igro. Kot poroča lokalkompass.de, tema postaja vse bolj breme za družbeno interakcijo.

Pritožbe zaradi gosjih iztrebkov niso nove in že se slišijo glasovi, ki pozivajo k odstranitvi gosi iz parka. Toda razprava o tem je pogosto zasenčena zaradi enega pomembnega vidika: medtem ko gosi za seboj pustijo velike količine umazanije, moramo upoštevati tudi človeško vedenje. Analiza kanadagnaese.de kaže, da ljudje na travnikih puščajo veliko smeti, ki zgnijejo veliko dlje kot gosji iztrebki. Cigaretni ogorki se na primer razgradijo do 15 let, plastenke pa več kot 500 let. Za primerjavo, gosji iztrebki so biološko razgradljivi in ​​bogati s hranili.

Druga plat medalje

Čeprav je nered, ki ga povzročajo gosi, lahko nadloga, živali prispevajo tudi k ekološkemu ravnovesju. Gosi učinkovito grivajo in gnojijo travnike, kar pozitivno vpliva na floro in s tem na okolje. Njihov iztrebek ima podobno konsistenco kot grudice kosilnice in nima vonja. Tudi posušeni gosji iztrebki izgledajo kot peleti hrane za zajce in se v naravi razgradijo. Obstajajo predlogi za odstranjevanje gosjih iztrebkov s preprostim grabljenjem ali uporabo gnojnice, podobne metode, kot jih uporabljajo lastniki konj.

Razprava o problemu gosi ni omejena na Herneja, ampak odraža širši družbeni problem: živinoreja in varstvo okolja. Po podatkih WWF ima nakupno vedenje potrošnikov ključno vlogo pri dobrem počutju živali. Ekološki izdelki so zelo priljubljeni, še posebej tisti z logotipom ekološkega združenja. Za zaščito narave je priporočljivo tudi zmanjšati uživanje živalske hrane. Odgovornost pa ne sme biti le na strani potrošnikov – k spodbujanju prestrukturiranja živinoreje so pozvani tudi trgovci in politiki.

Lep primer je družina Hopmann iz Kappelna, ki je iz intenzivne reje prašičev prešla na ekološko in prosto rejo prašičev. Njihova prizadevanja za zmanjšanje števila živali prispevajo k zmanjšanju vnosa hranil v Baltsko morje, WWF pa jih je prepoznala kot kmete Baltskega morja leta 2023. Takšne pobude kažejo, kako pomembno je spodbujati sodelovanje med različnimi akterji.

Če povzamemo, lahko rečemo, da je problem gosi v gradu Strünkede-Park več kot le lokalni izziv. Gre za vprašanje okoljske ozaveščenosti in trajnostnega načina življenja, ki odpira globlja socialna in ekonomska vprašanja. Prebivalce pozivamo k razpravi o teh temah v duhu harmoničnega sobivanja in k iskanju rešitev, ki so primerne tako za dobrobit živali kot ljudi.