Olimpijada v Kölnu: Ekonomski raziskovalci opozarjajo na visoke stroške in tveganja

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Gospodarske napovedi za olimpijsko kandidaturo Kölna: Strokovnjaki opozarjajo na visoke stroške in nejasne koristi za regijo.

Wirtschaftsprognosen für Kölns Olympia-Bewerbung: Experten warnen vor hohen Kosten und unklarem Nutzen für die Region.
Gospodarske napovedi za olimpijsko kandidaturo Kölna: Strokovnjaki opozarjajo na visoke stroške in nejasne koristi za regijo.

Olimpijada v Kölnu: Ekonomski raziskovalci opozarjajo na visoke stroške in tveganja

Morebitna kandidatura Kölna za olimpijske igre je v središču trenutnih razprav o gospodarskih učinkih tako velikih dogodkov. Oliver Holtemöller, namestnik predsednika Leibnizovega inštituta za ekonomske raziskave v Halleju, je obširno komentiral prednosti in slabosti. Poudarja, da so stroški običajno večji od prihodkov, kar je predvsem posledica potrebnih gradbenih aktivnosti. Mnoga mesta se soočajo z izzivom uporabe obstoječih športnih objektov ali gradnje novih z velikim gospodarskim učinkom. Pogled na olimpijske igre v Barceloni leta 1992 in Salt Lake Cityju leta 2002 pokaže, da so pozitivni učinki pogosto izjema. Tam so sicer dosežene infrastrukturne izboljšave, a kratkoročno pozitivno razmerje med prihodki in stroški ni realno.

Državljani Kölna bi morali natančno preučiti metodologijo študij o ekonomskih učinkih. Pogosto se pojavijo učinki izpodrivanja, ki bistveno otežijo interpretacijo števila obiskovalcev. Holtemöller poudarja, da je načrtovanje stroškov za olimpijske igre pogosto nerealno in vnaprej dramatično podcenjeno. Tu igrajo vlogo tudi splošna inflacija in nepredvidljivi dejavniki. Da bi sprejeli informirano odločitev, je treba prednosti in slabosti olimpijskih iger sporočiti pregledno.

Stroški in koristi v mednarodnem kontekstu

Pogled čez meje Kölna v Pariz pokaže, da so skupni stroški olimpijskih iger leta 2024 ocenjeni na približno 7,7 milijarde evrov, pri čemer je samo za infrastrukturo predvidenih 3,3 milijarde evrov. To je skoraj dvakrat več od klasičnega cenovnega razpona med 3 in 5 milijardami evrov, ki je običajno določen za tovrstne dogodke. Timo Zimmermann, športni ekonomist, opozarja na visoke stroške, Univerza v Limogesu pa od povečanja turizma in novih delovnih mest pričakuje okoli 10,7 milijarde evrov gospodarskega učinka. Obstaja pa skepticizem: Stephan Kemper iz BNP Paribas glede na visoke izdatke pričakuje le obroben pozitiven učinek na gospodarstvo. Zaskrbljenost zaradi varnosti in visoke cene hotelov prav tako zmanjšujejo število rezervacij v Parizu, kjer je trenutno 25 % hotelov premalo izkoriščenih.

Pričakovanih 15 milijonov obiskovalcev med igrami, med katerimi je veliko Francozov, prav tako pogosto ne bodo ostali v hotelih – dejavnik, ki še dodatno zmanjšuje potencialne prihodke. Podobno kot v Londonu na igrah 2012, ko je bilo med brezposelnimi ustvarjenih le 10 % novih delovnih mest, bi lahko imelo ustvarjanje novih delovnih mest tudi v Parizu začasen učinek. Turistična industrija se sooča s temeljnimi dejavniki, kot je padec prodaje Air France za do 180 milijonov evrov.

Če povzamemo, lahko vidimo, da čeprav je navdušenje nad tako velikimi dogodki pogosto veliko, se je treba kritično vprašati o resničnih gospodarskih učinkih. Ali ima Köln dobre roke pri izobraževanju državljanov o resničnih priložnostih in izzivih, je še vedno v zraku.